Z zaprtjem obalne ceste za promet med Koprom in Izolo smo prejšnji teden Slovenci postali bogatejši še za nekaj kilometrov obale, kar je pri naših vsega 46 kilometrih in še nekaj morja prava dragocenost. Ker je ta del obale pod zaščito Nature 2000 – zaradi arheoloških najdišč ter rastišč pozejdonke in drugih morskih trav, tu ne bodo gradili turističnih objektov, ampak bodo obalo uredili v sožitju z morskim življem. Iz krempljev civilizacije nam je torej uspelo iztrgati velik kos okolja, pa čeprav pogosto vanj buta tramontana. Kaj reči drugega kot – končno!
V četrtek, ko smo izpušnih plinov sveže razbremenjeni del obale obiskali mi, je tu vladalo pravcato zatišje. Le tu in tam je kdo izkoristil blažen mir in čudovito prazno cesto za rekreativne užitke. Gorenjka Tea, ki zadnje mesece preživlja na Primorskem, je z užitkom rolala po sredi ceste, menda je asfalt odličen. Pritrdila je tudi Barbara, Ptujčanka, ki študira v Izoli in je tisti dan z rolerji prvič preizkusila pot. Obe sta se strinjali, da je to naravnost odlična pridobitev!
Izziv za arhitekte. Zdaj ko ni več prometa, obala ponuja tisoč novih priložnosti, ki so bile izziv številnim urbanistom in arhitektom. Nastalo je veliko idejnih zasnov, ekipa Studia mediterana (projektiranje, svetovanje in investicije), v kateri so bili dr. Marko Apollonijo, Andrej Mlakar, Slavko Mezeg in dr. Manca Plazar, pa je na povabilo obeh občin izdelala projekt za ureditev tega dela obale, ki je bil leta 2004 sprejet kot občinski prostorski načrt v obeh občinah. »Ker je to območje zavarovano, je namenjeno izključno rekreaciji. Tu se ne sme graditi, medtem ko večje posege načrtujejo v Žusterni v Kopru in na drugi strani v Rudi v Izoli,« nam je povedal Andrej Mlakar. »Predvideli smo samo pešpoti, kolesarske steze, plažne ureditve.« Ker je tu zelo močna morska erozija in nastajajo visoki valovi, ni mogoče načrtovati peščene plaže, zato so si zamislili kopalne pomole, za katere so najeli potapljače, da so točno označili mesta, kjer ni zaščitene morske trave pozejdonke. Tam bodo uredili tudi sidrišča, saj predvidevajo, da bo veliko ljudi plažo obiskalo tudi po morju. Poleg tega nameravajo na zid Parencane pritrditi še kopalne ploščadi. Mlakar je tako kot drugi domačini navdušen nad zaprtjem ceste za promet. »Občina Koper do zdaj tako rekoč ni imela stika z morjem, zato je to za Koprčane gotovo pridobitev, seveda tudi za Izolčane. Mogoče bo to končno spodbudilo kolesarjenje med obema mestoma kot alternativno obliko prevoza,« razmišlja. Pozitivno pa bo zaprtje ceste vplivalo tudi na življenje v morju, saj ne bo več takega onesnaževanja, kakršno je bilo prej.
Več v Zarji, 28.3.2017
