Potem ko je pred dnevi v Splitu umrla štirimesečna deklica in so sprva pojasnili, da je šlo za zaplet zaradi okužbe z virusom gripe B, so zagrebški patologi to zanikali, češ da so natančnejše preiskave pokazale, da je bila deklica okužena z respiratornim sincicijskim virusom, zapleti pa so povzročili dihalno stisko in smrt.
Staršem se zdi to nenavadno, saj je bila dojenčica še dan prej povsem zdrava, dobre volje in ješča. Okrog druge ure zjutraj je pojedla svojo običajno stekleničko mleka. Zjutraj okrog devete ure pa je dekličin oče videl, da mora biti nekaj narobe. Deklica se je le s težavo premikala, spremenjena je bila tudi barva kože. Otroka so takoj prepeljali v splitsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Zdravniki so pojasnili, da deklici verjetno ne bi mogli pomagati niti, če bi jo v bolnišnico pripeljali prej, so poročali hrvaški mediji.
Od popolnega zdravja v smrt samo v sedmih urah. Kako je mogoče, da se otrokovo stanje le v nekaj urah tako drastično spremeni in da lahko neki virus vzame življenje v izredno kratkem času? To se sprašujejo užaloščeni starši in z njimi, kakor je bilo mogoče razbrati iz pisem na forumu, tudi mnogo drugih ljudi. Zdi se, da bi za dekličino smrt lahko prej obdolžili znani pojav smrt v zibki, so zapisali bralci. Strokovnjaki pa zatrjujejo, da je bil za tragični dogodek kriv respiratorni sincicijski virus (RSV). Da je bila prvotna ocena napačna (okužba z virusom gripe B), so krive tako imenovane hitre preiskave, ki pa ne morejo vedno dati natančnega odgovora, kaj je bilo narobe. Patologi so povedali, da je RSV zakrivil vnetje pljuč in bronhiolitis, kri v pljučnih krilih se je začela zgoščevati, kar je povzročilo smrt.
Virus za večino ni nevaren. RSV je sicer v času gripe vedno prisoten, vendar večje škode ne povzroči. Pri odraslih se okužba pokaže kot prehlad (zamašen nos, boleče grlo, blag glavobol, kašelj, vročina in splošno slabo počutje). Podobne znake imajo tudi otroci, ki se okužijo z njim. Svetovna statistika pravi, da okužbo z RSV preboli večina otrok že do svojega drugega leta starosti. Na srečo je ta virus nevaren le redkim. To so novorojenčki in majhni otroci do osmega oziroma desetega meseca starosti, predvsem pa prezgodaj rojeni otroci in tisti, ki so se rodili z okvarami srca, dihal, ter otroci z oslabljenim imunskim sistemom (na primer, če dobivajo kemoterapijo ali pa po presaditvi organov). Najpogostejša zapleta pri teh otrocih sta bronhiolitis, vnetje malih dihalnih poti, in tudi pljučnica. Oboje lahko ogrozi otrokovo življenje. Starši morajo biti posebno pozorni, če ima otrok težave z dihanjem, izkašljuje rumeno, zeleno ali sivo sluz, če je neobičajno nemiren ali pa nenavadno miren, če zavrača hrano in ima znake dehidracije (ko joka, ni solz, če je v plenički zelo malo urina v zadnjih šestih urah, če ima hladno in suho kožo, je zelo utrujen, hitro brez sape, če ima pomodrele ustnice in nohte). V takem primeru je treba nujno takoj k zdravniku.
Več v reviji Zarja št. 7. 14. 02. 2017
