Ker me vsak obisk sprašuje o angleškem ritualu, popoldanskem čaju s kumaričnimi sendvički in kupom stepene smetane, sem se opremila s podatki in izkušnjami, da vam to opišem za današnjo kolumno. Pa ni pravi čas, bom počakala na sonce in vzdušje optimizma … Za zdaj ni ne enega ne drugega, še supermarketi so omejili nakup solate »zaradi vremena v Sredozemlju«.
Gledano z makroperspektive smo na pragu tektonskih sprememb. Čez nekaj tednov bo britanska vlada sprožila 50. člen Lizbonske pogodbe in s tem začela proces brexita, izstopa Britanije iz Evropske unije. Za kratek čas je brexit preglasil ameriškega predsednika Trumpa, ne pa njegove nenehne prisotnosti v očeh svetovne javnosti. Še predsednikova jutranja halja (!) je bila predmet osrednjih britanskih televizijskih novic, češ da je obkrožila globalna spletna omrežja.
Kar naj nas ne čudi, saj je predsednik Trump v osebni navezi z medijskim mogotcem Rupertom Murdochom, delita pa si tudi politične interese, med drugim oslabitev ali najraje razkol Evropske unije. Murdochovi časopisi so igrali ključno vlogo v britanskem referendumu za brexit, Trump pa namerava za ameriškega veleposlanika v Bruslju imenovati človeka, ki je glasen nasprotnik združene Evrope. Agatha Christie, avtorica kriminalk, bi se vprašala, komu to koristi. Razpad Jugoslavije je določenim interesnim skupinam napolnil žepe in čutim, da so za namero sesutja Evrope enaki razlogi.
V Britaniji nastaja obsedno stanje. Vlada napoveduje občutno zvišanje davkov in dodatno skubljenje socialnih dobrin. Nacionalni zdravstveni sistem razpada, vanj se infiltrirajo zasebni interesi in na enega sem pravkar naletela sama. Moja lokalna bolnišnica, del Londonske univerze, me je na ultrazvok poslala v mednarodno zasebno družbo za radiologijo Alliance Medical, ki je v lasti konzorcija velikih bank. Po pogodbi z britanskim nacionalnim zdravstvom, vredni 87 milijonov funtov, bo družba servisirala pretežni del prebivalstva. Pogodbo so dobili, čeprav je konzorcij britanskih bolnišnic ponudil storitve za dobrih deset odstotkov ceneje (vir: Wikipedia). Komu to koristi?
Sedež njihove londonske izpostave je v ulici Harley Street, središču dobičkonosnega zasebnega zdravstva. Storitev ocenjujem za šušmarjenje, katerega cilj ni zdravje pacientov, ampak izstavljanje računov britanskim davkoplačevalcem. Zdravstveni delavec me je spraševal, ali hočem injekcijo. Ne vem, jo potrebujem ali ne? Vi se odločite, je vztrajal. Kako naj vem, sem jaz specialist, naj jaz vam zaračunam za svoje mnenje? Dvomim, da mi bo njihov račun prišel pred oči, bi me pa prav zanimal. Me časi skrbijo? Seveda me. Britanija po brexitu bo pristala v rokah ameriških korporativnih interesov in ob nebrzdanem zaslužkarstvu velikih bank, kar so slabe novice za potrošnike, slabe za vsakogar od nas. Pohrustali nas bodo vsakega posebej. In ne mislite, Slovenčkarji, da se boste, če razpade Evropska unija, izognili tujim apetitom!
Branimo se lahko na dva načina. Prvi je, da gremo na volitve in izbiramo po pameti; drugi, da poskrbimo za svoje zdravje. Vsakomur od nas bo koristilo, da se izogne odvisnosti od zdravstva, ker ga bodo vse bolj vodili interesi investitorjev, farmacevtske industrije in varčevanja. Z zdravjem koristimo tudi skupnosti. Zdravi delamo in plačujemo davke. Z bolniki so stroški, s starci še večji. Britanska vlada pričakuje, da bodo za stare in nemočne poskrbele njihove družine, torej ženske. Bo v Sloveniji drugače?
