Čeprav je stavba, v kateri trenutno živi tričlanska družina Bevc - Šinkovec iz Lancove vasi, na zunaj videti povsem solidno, se njihova huda stiska skriva za zidovi starega vlažnega hleva, kjer so si lani na 22 kvadratih za silo uredili bivališče. Takrat še niso vedeli, da bosta huda vlaga in plesen načeli njihovo pohištvo, uničili večino oblačil in vplivali tudi na njihovo zdravje. Ko nam je Jana Šinkovec odprla lična snežno bela vrata svojega domovanja, je iz notranjosti butnil oster vonj po plesni. »Jaz niti ne voham več, tako sem se na to že navadila,« se je kislo nasmehnila.
Ponoči jim kaplja na glave. Jana se je s svojim očetom in materjo pred enajstimi leti priselila iz Železnikov, saj si je njen oče, naveličan življenja v bloku, želel živeti v naravi, v svoji hiši. Staro hišo s hlevom, ki so jo kupili, so podrli in na istem mestu zgradili novo, hlev pa obdržali. V njem so za silo uredili kopalnico in kuhinjo, v kateri je bil kavč, tam so lahko prespali njihovi prijatelji. Preostali del so uporabljali kot shrambo za kolesa, orodje … Mateja je Jana spoznala v gostilni na Ptuju, kjer je takrat delala, on pa je kot prostovoljni gasilec prišel na pomoč pri popravilu strehe, ki jo je uničila toča. Ko sta postala par in se odločila živeti skupaj, sta se preselila k Janinim staršem, kjer so z njeno materjo (pred sedmimi leti sta dobila sina Eneja) živeli do junija lani, oče je namreč nekaj let pred tem umrl. Toda zaradi nepremostljivih razlik so lani ugotovili, da ne morejo več živeti skupaj. Jana je bila takrat že leto dni brez službe, zato niti pomisliti niso mogli, da bi s prihodki najeli stanovanje. V nekdanjem hlevu so si naredili še spalnico in se junija tja preselili. A skromno stanovanjce, popolnoma brez izolacije in drenaže, je kmalu začelo kazati zobe. Mrazu – pozimi se ni segrelo več kot do šestnajst stopinj, zato so bili velikokrat kar v bundah in rokavicah – sta se pridružili še vlaga in plesen, ki se je razširila celo v omare. Zato imajo vsa njihova oblačila plesniv vonj, veliko jih je bilo tudi uničenih in so jih morali zavreči. Plesen je uničila tudi edine očetove zimske čevlje. Prav tako so morali odstraniti povsem moker laminat iz spalnice, ki je tako zaudarjal, da sta si morala Jana in Matej nadeti masko, ko sta ga nosila iz stanovanja. Zdaj imajo zakonsko posteljo, v kateri spijo vsi trije (prostora za otroško posteljo nimajo), in nekaj skromnih kosov pohištva kar na golem betonu. Stene jim zamakajo, do večera pa se jim na stropu nabere toliko vlage, da jo morajo pred spanjem obrisati, sicer jim ponoči kaplja na glave.
Jočem ponoči, da me sin ne vidi. Ker so videli, da v takih razmerah ne bodo zdržali še ene zime, je Matej sam začel graditi podstrešno stanovanje v hiši Janine mame, Jana pa mu je pomagala. Matej je sam napeljal elektriko, prijatelj je prišel napeljat vodo, sosed jim je brezplačno pozidal stene. Tako so stanovanje do določene faze izdelali, a naprej brez pomoči niso več zmogli. Obupani Matej ponoči ne more spati, tablete proti glavobolu so njegov stalni spremljevalec in ves čas razmišlja, kako bi družino potegnil iz krize. »Gledam otroka, kako mu je hudo, ker mu ne moreva prav nič privoščiti, nobenega prijatelja ne more povabiti domov, saj mu je nerodno. Težko mu je, da spimo vsi trije skupaj na eni postelji, želi si svoje sobice. Ne mine dan, da me ne bi prosil zanjo. A jaz ne morem več naprej. V takem res ne zdržimo več, vse se je ustavilo, denarja nimamo dovolj niti za preživetje, kaj šele za graditev. Jočem se ponoči, ko vsi spijo, saj ne bi rad, da me sin vidi takega. Tudi sam sem pomagal drugim, kolikor sem lahko, nikoli pa si nisem mislil, da bom nekoč sam v tako težkem položaju,« je dejal znani štajerski humanitarki Katarini Goričan Pokrivač, na katero sta se z Jano obrnila v skrajni stiski, ta pa se je obrnila na medije. »Dokler ni prišla Katarina, nisva imela posebnega upanja, da se bo kar koli premaknilo,« je povedala Jana. A že po prvi objavi na Facebooku so se stvari začele spreminjati.
Ne podarjajte oblačil, spet bodo splesnela! Nista sedela križem rok, ampak sta začela pisati prošnje za donacije različnim podjetjem. »Več kot zavrniti naju ne morejo, sva si dejala,« razloži Jana. Ker nima službe, čeprav vztrajno piše prošnje in hodi na razgovore, ji je Matej malo za šalo, malo zares dejal, da mora dopoldne vsaj tri ure presedeti v »domači pisarni« in pisati prošnje. Nekatera podjetja so imela posluh – darovali so jim okna, volno za izolacijo, siporeks, žaluzije, podboje za vrata, vgradno pečico … »Zelo si želimo, da bi se lahko v nove suhe in tople prostore preselili vsaj do novega leta, tudi če vsa dela še ne bodo končana, pomembno je, da imamo urejena tla in zidove.« Podarili so jim tudi otroško sobo, obljubljeno imajo kuhinjo. Goričanova se je povezala z županom in odgovornimi na CSD za dodatno državno pomoč družini. »Obenem pa prosim še gradbenike, zidarje, pleskarje, da stopimo skupaj in družino rešimo pred zimo,« nam je dejala. »Najbolj potrebujejo denar in material za dokončno ureditev stanovanja.« Oblačilom se odrekajo, saj nimajo suhega prostora, kjer bi jih lahko shranjevali, in nočejo, da bi jim jih uničila plesen.
Okvir: Družini, ki živi na naslovu Lancova vas 73, 2284 Videm pri Ptuju, lahko pomagate z nakazilom: Jana Šinkovec, številka TRR: SI56-0422 8024 4754 592, referenca SI 00, račun odprt pri Nova KBM. Lahko pa pokličete tudi Mateja na telefonsko številko 031 459 316 ali Jano na 041 855 545.
