Na starost – številni pa tudi v mlajših letih – predvsem zaradi prezaposlenosti, stresa, neprespanosti, raztresenosti in utrujenosti pogosto kaj pozabimo. Običajno se pozneje spomnimo, kaj smo pozabili, informacijo imamo »na koncu jezika« ... Če nam kdo pomaga, se hitro spomnimo želenega. Zato si ljudje, ki so prezaposleni, in takšnih je tudi v Sloveniji vse več, pišejo sezname nalog in opravil v svoj koledar, pa tudi kam so kaj spravili. Kdaj pa kdaj si je pa treba vzeti tudi dan oddiha, da – kot pravimo – spustimo možgane na pašo.
Takšne motnje spomina, ki jih imamo vsi, niso nikoli toliko izražene, da bi ovirale naše samostojno življenje. Za bolnike s tipično klinično sliko Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejša oblika demence, pa je značilno, da jim tudi pomoč v obliki dodatnih informacij nič ne koristi. Seveda pri demenci ne gre le za motnje spomina, ampak tudi za druge številne spremembe v vedenju in mišljenju ter za osebnostne motnje.
***
Zaradi najdražje bolezni današnjega časa se ne umira. Ves svet se že nekaj časa ukvarja z demenco, še posebej razviti del, ki se hitro stara. Starost je namreč največji dejavnik tveganja za to bolezen. Čeprav demenca ni normalen del staranja, zanjo zbolijo v glavnem ljudje po 65. letu. Ima jo vsak četrti sedemdesetletnik, vsak tretji osemdesetletnik in vsak drugi devetdesetletnik. Drugi dejavnik tveganja je spol: ženske zbolevajo pogosteje od moških – najbrž zato, ker dlje živijo.
Drugi dejavniki tveganja so še nezdravljena depresija, ateroskleroza, visok holesterol, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2, možganske bolezni, zastrupitev z monoksidom, aids, alkoholizem, hude okužbe, motnje ščitničnih hormonov, tumor v možganih itd.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO - WHO) živi na svetu več kot 47 milijonov ljudi z demenco, v Evropi jih je približno devet milijonov, v Sloveniji pa približno 33 tisoč. Za vsakega bolnika že danes v povprečju skrbijo trije ljudje. Zaradi staranja prebivalstva se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov podvojilo.
Posredni in neposredni stroški demence so bili že pred leti ocenjeni na odstotek svetovnega BDP-ja. To pomeni, da postaja demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, ena najdražjih bolezni današnjih dni.
Povprečni bolnik živi z demenco 15 let. Ker je to kronična in napredujoča bolezen, se stanje z leti samo slabša. Na bolje ne gre nikoli! Zoper demenco namreč sodobna medicina še ne pozna zdravila! A bolniki zaradi nje le redko umrejo. Kot za številne starejše ljudi je tudi zanje najpogosteje usodna pljučnica.
Več v reviji Zarja št. 41, 11. 10. 2016
