Dvorec Goričane buri duhove

Nekdaj razpadajoča graščina v Goričanah v neposredni bližini Medvod je postala čudovit dvorec. To je videti že od daleč. Prenovljena baročna zgradba na blagi vzpetini kar zasije sredi gostega zelenja, ki jo obdaja. Zdaj urejajo še okolico in dovozne poti iz obeh smeri. Že na prvi pogled je jasno, da gre za razkošno zgradbo, ki je zahtevala draga restavratorska in gradbena dela, saj se je pred nekaj desetletji v enem delu skoraj že zrušila.

Dvorec je še vedno obdan z visoko ograjo, čez katero je mogoče videti delavce, ki hitijo urejati dvorišče in okolico. Ob edinem vhodu na delovišče stoji varnostnik, ki takoj pojasni, da vstop na gradbišče ni mogoč, da je fotografiranje prepovedano in da ve, od kod prihajamo. Jasno je, da mora izpolnjevati navodila nadrejenih.
Škandal s kopalnico
Pred kratkim se je namreč zgodil škandal ali kakorkoli bi ta dogodek že lahko imenovali. Zakuhal ga je eden od delavcev podjetja, ki sodeluje pri obnovi dvorca Goričane. Po njegovih besedah naj bi kardinal Rode za prvomajske praznike obiskal obnovljene prostore, ki naj bi postali njegovo novo domovanje po vrnitvi iz Vatikana v Slovenijo. Ker mu naj ne bi bile všeč ploščice v že narejeni kopalnici v zgornjem nadstropju, jih je dal nemudoma zamenjati. Delavci so kopalnico razbili in položili nove.
Za to so izvedeli tudi delavci Papirnice Goričane, ki je zdaj najemnik dvorca in financira njegovo obnovo. »Lani pred koncem leta nismo dobili božičnice kot prejšnja leta, ker za to menda ni bilo denarja. Za obnovo dvorca Goričane pa sredstev ne zmanjka,« je povedal eden od njih.
Dogodek s kardinalovo kopalnico, o katerem se je hitro razvedelo, jih je dodatno razjezil. Ker pa so časi kruti, so jim hitro dali vedeti, naj o zadevah ne razpravljajo preveč, ker jim to lahko škoduje. Delavci, nekateri so bili zaradi dela večkrat v dvorcu, so zato zadržani celo pri komentiranju tistega, kar so videli na lastne oči. Eden od sogovornikov nas je skoraj rotil, naj ga ne omenimo v članku, ker se boji za službo.

Redkobesedni sosedje
Nekoliko zgovornejši, a še vedno zadržani in redkobesedni so ljudje oziroma sosedje v vasi. »Seveda se ve, Cerkev ima to zadevo čez. Že vsaj dve leti, če ne več, prenavljajo,« je povedala starejša gospa, ki stanuje v bližini. »Papirnica Goričane je z njimi povezana. Saj to je splošno znano, kajne? Direktor papirnice in nadškof Rode se večkrat skupaj pripeljeta sem gor,« je še dodala. »Menda bo dvorec postal cerkveni protokolarni objekt,« je povedal eden od sosedov. »Tako vsaj pravijo.«
Mlajša soseda je bila zgovornejša. »Menda je za dvorec komaj kaj dobro. Za prvi maj naj bi bil Rode res nekaj dni na ogledu. Takrat mu v eni od kopalnic naj ne bi bile všeč ploščice. Že končano kopalnico so morali delavci razbiti. Kaj je res, pa ne vem.«
Na stopnišču pristave v neposredni bližini dvorca je sedelo nekaj mlajših fantov in deklet, po videzu sodeč, študentov. Potrdili so, da se ukvarjajo z restavriranjem notranjosti, a so se vsakemu vprašanju le hudomušno izmikali. Na vprašanje, ali jim je kdo naročil, da se z obiskovalci ne smejo pogovarjati, so se le nasmihali in spogledovali. Eden od njih je bil odločnejši in je dejal: »Napišite, da bi bilo v tej državi bolje, če bi vsi tako skrbeli za svojo lastnino, kot to delajo tukaj. Vse je zelo skromno, nobenega razkošja ni.«
Lastniki brez besed o svoji lastnini
Matej Pavlič, tiskovni predstavnik ljubljanske nadškofije, o obnovi dvorca Goričane ni želel dajati nikakršnih izjav. Stavba je v najemu Papirnice Goričane in z njo so dogovorjeni, da o obnovi lahko govorijo le pri njih. Takšno je navodilo, je povedal Pavlič. Niti splošnih stvari, kot je na primer to, ali bo dvorec nadškofijski protokolarni objekt, ni želel pojasniti. Kljub temu je pritrdil, da je lastnik nadškofija Ljubljana, a z njim ne razpolaga.
Papirnica Goričane je po Pavličevih besedah tudi edina, ki bi lahko omogočila ogled dvorca. Na škofijo se je v zadnjem času s to željo obračalo veliko novinarjev, a jim niso mogli usteči. Razen enemu. Pred enim tednom je slovenski katoliški tednik Družina obširno pisal o dvorcu. V članku Francija Petriča je največ prostora namenjenega opisu prizadevanja za denacionalizacijo dvorca in njegovi zgodovini. Objavili so tudi fotografije iz notranjosti dvorca, ki jasno kažejo razliko med zanemarjeno kapelo svetega Frančiška Saleškega brez oltarne podobe in restavrirano kapelo. Na posnetkih je mogoče videti še nekaj detajlov notranjosti: salon s freskami v prvem nadstropju med prenovo, prenovljeno dvorišče dvorca in detajl stropa z bogatimi štukaturami v prvem nadstropju.
Dvorec za Rodeta?
Molčijo tudi projektanti in izvajalci del. Na nadškofiji nam ni uspelo preveriti niti tega, ali je res, da dvorec prenavljajo za kardinala Rodeta. To bi bilo mogoče sklepati po več njegovih obiskih v Goričanah ter seveda iz njegovega prizadevanja, da bi dvorec spet postal cerkvena last. Kardinal Rode bo septembra dopolnil 75 let. Potem naj bi se uradno upokojil, morda tudi vrnil v Slovenijo.
Da je povezan z dvorcem, jasno potrjuje njegov grb nad vhodom. Petrič je pojasnil le to, da si je nekdanji nadškof prislužil grb na dvorcu zaradi prizadevanja za njegovo vrnitev Cerkvi. Obnova se je začela, ko je bil nadškof Rode ordinarij ljubljanske nadškofije. O prihodnosti pa nič. Tudi na vprašanje, kaj o zadevi meni sedanji nadškof Uran, ni bilo odgovora.
Novinarska konferenca bo septembra
V Papirnici Goričane še pred kratkim niso želeli govoriti o najemu in obnovi dvorca. Očitno se je zanimanje za stavbo in njenega morebitnega novega stanovalca tako povečalo, da so se v Papirnici Goričane odločili pripraviti tiskovno konferenco. Sporočili so, da se njihova družba v okviru svojih možnosti vključuje tudi v obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov in da jih zanimanje za napredovanje obnove dvorca veseli. Hkrati so ponosni, da so v svojem kraju z obnovo obvarovali prvovrsten spomenik arhitekture in umetnosti pred zanesljivim propadom. Predvidevajo, da bodo obnovitvena dela končana septembra, takrat bodo pripravili tudi ogled za javnost odprtih prostorov, na katerem bodo predstavili potek obnove in možnosti, ki jih obnovljeni baročni dvorec prinaša. Na priložnostni tiskovni konferenci pričakujejo tudi udeležbo predstavnikov lastnika in pobudnika obnove, njegove eminence kardinala Rodeta, je zapisano v sporočilu.
Kardinal ni pozabljen
Kardinal Rode se je po odhodu v Vatikan nekoliko umaknil iz vsakdanjih razprav in komentarjev, ki jih je sprožal predvsem s svojimi javnimi nastopi ali celo pridigami. Še zdaleč pa ni pozabljen. Morda se je prav zaradi časovnega odmika še bolj pokazalo, kakšna osebnost je v resnici.
Ljubljanski nadškof je postal po upokojitvi Alojzija Šuštarja, izjemno spoštovanega, umirjenega in cenjenega človeka. Ko se je začel turbo kapitalizem, je reagirala tudi Cerkev in na Šuštarjevo mesto postavila Rodeta, ki je večino časa preživel v tujini in se izobraževal v povsem drugačnem, prav nič šentflorjanskem okolju. To so pokazali že njegovi prvi nastopi in z vsakim naslednjim se je občutek krepil. Bil je pravi cerkveni bojevnik, v izjavah pogosto ciničen in nenadoma ni bilo več zaznati Šuštarjeve spravljivosti ter ponižnosti.
Vse to ni ostalo brez posledic. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da je med njegovim delovanjem v Sloveniji njegove metode političnega, družbenega in verskega pojavljanja zavračala več kot polovica vernih Slovencev.
Tudi Rodetov odhod v Vatikan na položaj predstojnika kongregacije za redovnike je povzročil različne komentarje. Za nekatere je bilo to napredovanje, za druge pa poteza nadrejenih v slogu povišanja in umika, da bo tako manj škode ter hude krvi.
Bo Rode lahko kdaj papež?
Vsekakor je Rode s kardinalskim naslovom, ki mu ga je podelil sedanji papež Benedikt XVI., dosegel izjemno mesto v cerkveni hierarhiji. Postal je tretji kardinal slovenskega rodu, pred njim sta bila to Jakob Missia v začetku 20. stoletja in Alojzij Ambrožič, sedanji kanadski kardinal. Ta je hkrati prvi sodeloval pri izvolitvi papeža, vendar ni član slovenske Cerkve.
Ko se je Rode preselil v Rim, je na vprašanje, ali bo imela odslej slovenska Cerkev več besede za vatikanskim obzidjem, odgovoril: »V rimski kuriji bom imel gotovo več besede, ker sem med tistimi devetimi, desetimi kardinali, ki imajo največ besede tukaj v Rimu in pri papežu. V tem smislu bo slovenska Cerkev močneje navzoča in bo imela več besede.«
Rode je v enem od intervjujev ob izvolitvi za kardinala tudi povedal, da sedanjega papeža pozna že petnajst let. »Bila sva na skupnih simpozijih, plenarnih zasedanjih te ali one rimske kongregacije, on je imel svoj urad v isti stavbi, kjer jaz stanujem. Domala vsak dan sva se srečevala, ko je šel on iz službe in sem se jaz vračal domov. Dobro se poznava.«
Ali se tudi ujemata v stališčih, je težko predvidevati. Znano pa je, da sedanji papež deluje povsem drugače kot prejšnji Janez Pavel II. V njegovi bližini je bila vedno gneča, ves čas so bili ob njem svetovalci in sodelavci, prirejal je srečanja in kosila ter med njimi v pogovoru izmenjeval stališča.
Sedanji papež pa ima ozek krog sodelavcev zelo zaupne narave. Iz tega kroga ne pricurlja nobena vest o imenovanjih ali drugih odločitvah. Če je Rode tako blizu papeža, lahko sklepamo, da je njegov vpliv še bistveno večji, kot je videti na prvi pogled.
Sedanji papež Benedikt XVI. je aprila letos praznoval 82. rojstni dan in je v polni formi. Veliko potuje, mašuje in se pojavlja v javnosti. Kljub temu se občasno, a vztrajno pojavljajo tudi ugibanja o njegovem nasledniku.
Ob zadnji izvolitvi se je zgodilo, da je bil za naslednika izbran eden najtesnejših papeževih sodelavcev. Torej se lahko zgodi, da bi bil kardinal Rode prav tako v najožjem izboru za naslednjega papeža, a le če bi se novi konklav zgodil v naslednjih nekaj letih. Po pravilih kardinalov bo lahko Rode volil novega papeža do svojega 80. leta. Tudi to, ali bi lahko naš kardinal postal novi papež, je najverjetneje odvisno od njegove starosti, saj si Katoliška cerkev želi vitalno vodstvo.
Brez lažne skromnosti
O Rodetovem življenju v Rimu je malo znanega. Občasno se v verskih medijih pojavijo članki o tem, da je kljub svojim letom zelo zaposlen. V Rimu ima svoja tajnika in gospodinjo, stanuje pa v palači v neposredni papeževi bližini, kar je zanesljivo tudi znak njegove pomembnosti.
Pred njegovo selitvijo so mu morali stanovanje preurediti, za to so potrebovali nekaj mesecev. Marsikdo je to razumel kot še enega od dokazov, da Rode nikakor ni le skromen božji služabnik, čeprav je skromnost včasih omenil v kateri od pridig. Povedal pa je, da mu kardinalski naslov ne prinaša velike plače in da so številni cerkveni dostojanstveniki tudi v tem smislu mnogo na boljšem. Za zgled je navedel svojega švicarskega znanca z večkrat višjo plačo. Zneski pa so seveda relativna stvar.
Da Rode ni skromen, dokazuje tudi njegov mercedes CL 55. Ko se je oktobra lani z njim pripeljal na mašo v Šenčur pri Kranju, je med farani povzročil veliko zanimanja in pripomb. Njegov tajnik je za enega od medijev, ki je objavil fotografijo kardinalovega avtomobila, med drugim pojasnil, da je bil nakup ugoden in da je tako med dolgimi vožnjami po Evropi poskrbljeno za kardinalovo varnost.
Nazaj v domovino?
Življenje v Rimu ima po kardinalovih besedah še eno veliko prednost. To je anonimnost. Če želi, se lahko v velemestu potopi v množico, ki ga ne pozna. V Sloveniji mu kaj takega zagotovo ni bilo dano. Rim pa je od nekdaj slovel kot odprto mesto. Vsaj po tem je mogoče sklepati, da si kardinal ne želi preveč v domovino.
Kljub namigom, prenovi Goričan in Rodetovi starosti je težko ugibati, ali se bo kardinal vrnil v Slovenijo. Za zdaj je še vedno zelo zaposlen, veliko potuje in vabijo ga, kot poudarja, na različne prireditve pa tudi sprejeme, ki jih v Rimu ne manjka, udeleži pa se lahko le redkih.
Malo je tudi verjetno, da bi po upokojitvi ostal nedejaven. Čeprav kot kardinal ni neposredno nadrejen slovenskim škofom, si je le težko predstavljati, da bi se odpovedal osebnemu vplivu. Z dvorcem ali brez njega, dejaven ali upokojen – ko in če se bo Rode še kdaj pojavil v Sloveniji, bo cerkvenega zatišja bržkone konec.