Prejšnji petek se je število obolelih z novim virusom gripe v Sloveniji ustavilo pri 92. Ampak okuženih je lahko še več, saj je samo pri goriških maturantih simptome nove gripe po besedah našega sogovornika kazalo približno 40 maturantov iz njihove skupine, vzorce za analizo pa so odvzeli le petnajstim. Starši hrvaških dijakov, ki so se okužili z gripo v Španiji, so jezni na agencijo, saj ta ni zahtevala zdravniške pomoči v Španiji, ampak so čakali na vrnitev domov. Takšen vtis je o ravnanju slovenske agencije, organizatorice maturantskih izletov, dobil tudi naš sogovornik. Razočaran je nad njihovim ravnanjem, prav tako nad ravnanjem zdravnikov. Gripo je prebolel – brez tamifluja.
Osemnajstletni sogovornik je z nami spregovoril o dogajanju na maturantskem izletu na grškem otoku Ios, kamor je v njegovi skupini potovalo 360 dijakov. V javnosti se ni hotel izpostavljati s pravim imenom, zato smo mu nadeli ime Janez. »Zanimivo, da se na maturantskih izletih kot po pravilu vedno kaj zalomi (kakšne poškodbe), letos pa ni bilo težav. No, vsaj do zadnjega dne ne. Takrat, bila je sreda, smo šli z Iosa na izlet z ladjo na otok Santorini. Po ogledu otoka sem zvečer postal utrujen in začelo me je mraziti. Mislil sem, da sem edini, ki je zbolel, nato pa sem ugotovil, da so zelo slabo videti tudi mnogi drugi. S prijatelji smo se pogovarjali in ugotovili, da se nam dogaja podobno – začeli so se kazati enaki znaki: mrazenje in neznosna utrujenost,« pripoveduje Janez.
Večina maturantov ali, bolje rečeno, bodočih maturantov se je domov vračala z ladjo, nekaj pa jih je domov prispelo dva dni prej z letalom. Na ladji iz Aten do Benetk je bilo veliko druženja, še zadnja velika skupna zabava, kmalu pa so se znaki obolenja začeli kazati pri precejšnjem številu dijakov. »Drugi dan potovanja na ladji smo že začeli resno razmišljati o gripi. Ko sem videl, koliko nas je s podobnimi simptomi, sem začel sklepati, da ne gre samo za navaden prehlad. Potem so naša sumničenja potrdili tisti, ki so se pred nami vrnili domov z letalom in so že izvedeli, da so bili njihovi vzorci pozitivni.« Naš sogovornik je pri tem okrcal organizatorje, Mondial travel: »Zdelo se je, kot da niso hoteli imeti sitnosti z nami. Ko smo jim povedali za naša sumničenja o okuženosti z novo gripo, so nas mirili in dobil sem vtis, kot da se nas hočejo čim prej rešiti, da le čim prej pridemo domov. Če je ta bolezen res tako nalezljiva, bi se lahko okužila cela ladja! Zagotovo je bil na krovu tudi ladijski zdravnik in mislim, da bi naši organizatorji morali obvestiti tudi njega. To bi od njih pričakoval!« Sicer je pa res, da so jih oskrbovali z lekadoli.
Bolniki na palubi. Maturanti so spali zunaj na palubi ali so si našli kakšen miren kot v notranjosti ladje. Kot je značilno za mlade potnike, niso imeli kabin. Najšibkejši so se za nekaj ur zatekli v kabino vodnikov oziroma sodelavcev agencije – da so se vsaj malce odpočili in si nabrali moči, saj so bili nekateri čisto uničeni. Potem so se spet zavlekli v svoj prostor na tleh ladijske palube.
Naš sogovornik se izjavi agencije zgolj nasmeje. V sporočilu za javnost namreč pravijo, da je ekipa agencije na podlagi navodil ZZZS Nova Gorica in IVZ posameznike z najbolj izpostavljenimi simptomi ločila od drugih v kabine, ki jih je ponudilo vodstvo ladje, prav tako pa se je ekipa agencije Mondial travel odpovedala svojim kabinam. Navedeno naš sogovornik zanika.
Odklonil sem tamiflu. Janez je tudi prepričan, da po prihodu v pristanišče niso obvestili odgovornih. Pričakoval bi, da pri najvišji stopnji nevarnosti okužbe z gripo sprejmejo določene ukrepe. Mondial travel je organiziral poseben avtobus za obolele oziroma za tiste, za katere so sumili, da kažejo znake gripe. »Tako naj bi preprečili širjenje okužbe. Namen je že bil dober, vendar ni bilo nikakršnega nadzora, saj so nekateri okuženi šli tudi na tiste avtobuse, ki so bili namenjeni zdravim. Načeloma smo bili videti precej normalno, le kašlja, tistega kašljanja vse povprek ne morem pozabiti,« pravi Janez. Ko zdaj, po desetih dneh, pogleda nazaj in pomisli na vse skupaj, se mu zdi, da se je vse precej srečno končalo. »Lahko bi bilo dosti hujše. Če pomislim, da smo bili v diskotekah dobesedno nagneteni skupaj, da smo poskušali koktejle drug od drugega – saj veste: vsak si naroči drugačnega in potem se degustira. Čudim se, da se ni okužila cela ladja!«
Njegovi starši so bili o morebitni okuženosti z virusom nove gripe obveščeni že večer pred prihodom. So precej ozaveščeni, tako da niso odreagirali panično.
S posebnim avtobusom »za okužene« so dijake odpeljali naravnost v zdravstveni dom, kjer so bili tri ure. »Tokrat sem ogorčen nad ravnanjem zdravstvenega osebja, ki je sicer korektno in prijazno! Tam nas je bilo približno 40, brise pa so vzeli zgolj 15 – tistim, ki so kazali najhujše simptome. Hotel sem dati bris, da bi bil zagotovo prepričan, ali sem z novim virusom okužen tudi sam. Če je okužen eden, so dejali, smo okuženi vsi. V ponedeljek so bili rezultati znani – potrdili so 15 okuženih. Tudi vsem nam preostalim so predpisali tamiflu, čeprav nam niso vzeli brisov. To se mi je zdelo čudno. Predhodno sem se namreč o tamifluju pozanimal na spletu in pri znanki zdravnici, zato sem vedel, da zdravilo deluje, če ga jemlješ prve tri dni okužbe. Čeprav sem bil okužen že v sredo (takrat sem dobil vročino), kar sem jim tudi povedal, so mi v soboto vseeno veselo predpisali tamiflu,« pove Janez, ki je o tako opevanem (in edinem) zdravilu proti novi gripi prebral, da ima škodljive neželene učinke, zato se je na lastno pest odločil, da tamifluja ne bo jemal. Ker ne bi učinkoval! Sploh pa so se mu simptomi začeli kazati že v sredo, zato je sklepal, da je glavni del prebolel že na ladji, kjer si je simptome lajšal z lekadoli in aspirini.
Domača karantena in čaj z limono. Janez je tako nad agencijo kot nad zdravniki razočaran. »Po eni strani vlada panika zaradi epidemije nove gripe, po drugi strani pa sploh ne vedo, kako in predvsem kdaj učinkuje zdravilo!« Od sobote je v domači karanteni, torej neprestano v hiši. Doma ni bilo več tako hudo kot prve dni na ladji. Vročina je padala počasi, bil je brez energije, kašelj pa je res zoprn, je povedal Janez. Počiva, pije čaj z limono, vzame kakšen aspirin in vitaminske tablete ter si poskuša čim bolj okrepiti imunski sistem. Sicer pa maturanti, vsaj prijatelji našega sogovornika, celotne zadeve niso vzeli smrtno resno. Kljub nekaterim paničnim reakcijam staršev so mladostniki reagirali, kot da gre za še en hujši prehlad več. »Življenje gre naprej in po desetih dneh karantene se odpravljam na morje. Upam, da sem zdaj proti novi gripi vsaj imun,« optimistično konča Janez.
Kdaj učinkuje zdravilo tamiflu? Na Inštitutu za varovanje zdravja so do našega povpraševanja imeli zapisano, da je zdravljenje s protivirusnimi zdravili treba začeti 48 ur po pojavu simptomov. To je prav nasprotno od tega, kar piše v navodilih za jemanje tamifluja in kar nam je potem potrdila tudi mag. Eva Grilc z IVZ: »Oseltamivir (zdravilo, ki ga pri nas poznamo kot tamiflu, op. p.) najbolje učinkuje, če ga začnemo jemati takoj, ko se pojavijo znaki okužbe. Praviloma ga zdravnik bolnikom predpiše do 48 ur po začetku simptomov.«
Kaj pravijo v potovalni agenciji? Z uprave potovalne agencije Collegium Mondial Travel nam je Dominik S. Černjak odgovoril, da ladje nimajo dežurnega zdravnika, vendar so opremljene z ambulanto za prvo pomoč. Zatrdil je tudi, da so takoj ob prihodu na ladjo obvestili ladijsko osebje, da se nekateri dijaki počutijo slabo in zato potrebujejo dodatne namestitve v kabinah. »Natančne diagnoze o vzrokih slabega počutja ni bilo mogoče postaviti, ker dijaki ob prihodu na ladjo še niso imeli laboratorijsko pregledane krvne slike. Velja opozoriti, da so bili njihovi simptomi podobni simptomom večje utrujenosti in izčrpanosti, ki so običajna posledica intenzivnih potovanj. Osebje je zato ravnalo v skladu z ustaljeno prakso, ki velja, kadar se kdo počuti slabo. Takoj po prejemu obvestila o izvidih iz Nove Gorice smo obvestili tudi vodstva ladijskih družb, s katerimi smo potovali. Po protokolu jih lahko obvestimo takrat, ko imamo uradno potrjeno informacijo od ustrezne pooblaščene ustanove,« je dejal Černjak.
Jana, št. 30, 28. 7. 2009
