Menda naj bi bil ubogi revček, stolp namreč, dotrajan in v poraznem stanju, zato naj bi ga na vrhu zamenjala kopija. A Janina reporterska odprava, ki je v četrtek dopoldne osvojila vrh Triglava, je ugotovila ne samo, da je legendarni Aljažev stolp v odlični formi in prav nič ne kaže na to, da bi bil tik pred razpadom, kakor javnosti želijo prikazati na PZS, ampak se je spustila tudi v resnično zelo zaudarjajoče zadeve. Glavni in v nebo smrdeč problem namreč še zdaleč ni Aljažev stolp ampak so ogromne količine fekalij in tudi drugih odpadkov, ki jih za sabo puščajo stotisoči planincev, in s katerimi kot da nihče ne ve, kako ravnati.

Janina odprava si je začela brusiti podplate na Rudnem polju. Še polni moči smo spraševali skoraj vsakega tako kot mi sopihajočega planinca, kaj si misli o najnovejši domislici vrhovne avtoritete planinske organizacije in po pričakovanju smo naleteli na hud odpor. Pravzaprav nismo srečali niti enega, ki bi mu bila Ekarjeva ideja všeč, kaj šele, da bi jo podprl. Da je bil Aljažev stolp narejen za to, da je na vrhu in ne v muzeju, je glavna ugotovitev našega prvega tipanja. In vsi, ki so bili zadnje čase ob njem, so nam zagotavljali, da stolp nikakor ne razpada, ampak da je v boljšem stanju kot pred dvajsetimi leti.

Na Kredarici zmanjkalo piva
Že kaj kmalu po začetkih naše ture pa se nam je začelo svitati, da napovedana prestavitev stolpa trenutno sploh ni glavna tegoba triglavskega pogorja. Za večino ljudi preteklo sredo popoldan je bilo morda najhuje to, da je na Kredarici zmanjkalo piva, na kar so nas glasno, in s prevladujočim štajerskim naglasom, opozarjali skoraj vsi, ki so tega dne sestopali z naše najvišje ležeče planinske postojanke, mi sami pa smo v smrdeče bistvo triglavske problematike vpadli takoj, ko smo po petih urah hoda morali na naše najvišje ležeče stranišče. Seveda nihče ne pričakuje, da bi bilo bleščeče dišeče kot iz kakšne reklame, in tudi ne moremo reči, da bi bilo zanemarjeno. Nasprotno, prostori so snažni, čistilke jih očitno redno čistijo in oskrbujejo z toaletnim papirjem, a od tam spodaj se žal širi neznosen smrad, ki ga ne zadržijo niti zunanja vrata niti ga ne omili še kolikor toliko neonesnažen gorski zrak.

Več v Jani št. 32, 11. 8. 2009