Voda je ponekod po svetu že dražja od nafte. V Sloveniji je pitna voda kot javna dobrina za zdaj še zastonj, ampak kako dolgo bo še tako? Obilje vode v Sloveniji, pravi samostojni raziskovalec Anton Komat, je le še iluzija in prav kmalu nam lahko naravno čiste pitne vode zmanjka! Vzrokov je več, najpogostejši so regulacija rek, onesnaževanje in pospešeno asfaltiranje površin. Nekaj je zanesljivo: pitne vode je čedalje manj. Poleg vsega, pojasnjuje Aleš Petrovič, dr. med., z IVZ, je v veliko vaških vodovodih že zdaj zelo slaba voda. Vsaj polovica slovenskih vodnih virov je že zdaj na meji onesnaženosti, četrtina je onesnažena in le četrtina odlične kakovosti. Kaj storiti? Brez dobre pitne vode ni zdravja. »Kar 70 odstotkov našega telesa je iz vode, torej je v prispodobi človek vreča vode, v kateri potekajo fiziološki procesi. Zato ne moremo govoriti samo o potrebni količini vode, ampak še posebej o potrebni kakovosti, da ostanemo zdravi. Vsakdo naj bi imel za preživetje najmanj sedem litrov vode in pol na dan, ker pa standard raste, se količine vode povečuje na 50 do 150 litrov na posameznika. Vendar se s propagando čedalje bolj spreminja naš odnos do vode. Tudi Slovenci že mislimo, da je voda dobra in kakovostna le, če jo kupimo. Toda to ni res. Ustekleničeno vodo bi morali uporabljati le izjemoma, v kritičnih razmerah, na dopustu, recimo, in ne, da jo uporabljamo celo v gospodinjstvu,« pripoveduje Aleš Petrovič, dr. med., specialist za higieno in vodja oddelka za okolje na Inštitutu za varovanje zdravja. V Sloveniji imamo preveč vodovodov V Sloveniji, ki ima približno dva milijona ljudi, je okoli tisoč vodovodov! Kar približno 80 odstotkov je majhnih. Koliko pravzaprav vemo o kakovosti pitne vode pri nas? »O kakovosti vode v vodovodih, ki oskrbujejo manj kot 50 ljudi, ne vemo nič, ker niso preverjeni. Pri nas je največ vaških vodovodov, ki preskrbujejo od 50 do 1000 ljudi in v katerih je voda prepogosto slaba. V Sloveniji se največkrat spoprijemamo s klasično mikrobiološko neustreznostjo vode. Povedano naravnost: onesnaženo s fekalijami. Mnogo let že govorimo (a nič ne naredimo), da bi bilo treba urediti velike vodovode. Pitno vodo bi morali ohranjati čisto in pravilno izbrati vodni vir na varnem območju, kjer ni kmetijstva, naselij in odplak. Sicer nam ostane le čiščenje vode s kemikalijami,« pravi Petrovič. Kako je po Evropi, kjer imajo večje vodovode? »V Veliki Britaniji je 99,9 odstotka vzorcev vode skladnih z zakonodajo. Pri nas, v majhnih vodovodih, je ustreznih komajda polovica, le v Ljubljani in Mariboru je odstotek zakonsko skladnih odvzetih vzorcev vode podoben kot v Veliki Britaniji. Slovenci imamo nesmiselno veliko vodovodov. Zanimiva je primerjava, da imajo Nizozemci 16 milijonov prebivalcev, samo 12 velikih vodovodov in kakovostno vodo. Res pa je, da je njihova voda vsa predelana in naravno prefiltrirana, saj naravno čiste vode Nizozemci nimajo več. Torej jo dobesedno pridobivajo v tovarnah vode. Tudi v Sloveniji bi bila taka predelava vode ponekod potrebna, na primer na Obali in v Vipavi. V Prekmurju bo treba prej ali slej začeti čistiti Muro, saj najbrž ne bodo našli drugih virov vode. Težavno je tudi naše kraško območje, to so Primorska, Dolenjska in Notranjska, kjer se voda brez čiščenja pretaka po podzemnih votlinah in pride tako onesnažena, kot je stekla vanje, tudi iz njih,« je sklenil Aleš Petrovič. Več v novi Jani, št. 35, 1.9.2009