Spletnega kriminala je po svetu čedalje več. V ZDA in Evropi imajo zaradi spletnih kraj dobro organiziranih mednarodnih kriminalnih združb že milijardne izgube. Tudi v Sloveniji je spletnih kraj čedalje več. Internetni zlikovci so našli ahilovo peto uporabnikov spletnega bančništva, ki se pred vdori v njihov osebni računalnik ne zaščitijo dovolj ali pa premalo varujejo svoje bančne podatke. Za tatove je zato zanimiv Klik z največ uporabniki pri nas. Nekaterim so že zvito ukradli podatke, ki vodijo do njihovega bančnega računa. Nedavno so nekemu Slovencu tako izmaknili okoli 20.000 evrov. Takih kraj je pri nas nekaj deset na leto, precej več pa je najbrž neugotovljenih in neprijavljenih. Kako naj torej zaščitimo svoj denar? Po svetu in pri nas čedalje več uporabnikov spletnega bančništva postane žrtev kraje in zlorabe svojih bančnih podatkov, ki vodijo do njihovega osebnega računa. Ker večinoma ne poznajo zvijač spletnih zlikovcev, jim navadno celo sami nehote posredujejo svoje bančne podatke in identiteto. Nekako tako, kot bi jim sami v roke potisnili denarnico. Pazljivost zato ni odveč! Bodimo previdni! Zakaj so kraje denarja uporabnikom spletnega bančništva, denimo Klika, čedalje pogostejše pri nas in koliko jih je? »Pri nas imamo 190.000 uporabnikov Klika, 1,5 milijona vstopov mesečno in 800.000 nalogov na mesec. Število zlorab je pri nas glede na število uporabnikov in opravljenih transakcij zanemarljivo majhno. To je nekaj deset takih zlorab na leto. Vendar to ne pomeni, da ni treba biti previden pri uporabi in ravnati samozaščitno. Kajti v svetu ugotavljajo, da so tovrstne e-zlorabe oziroma e-kraje postale pogostejše v času hitrega napredka tehnologij in globalizacije. Večinoma se z njimi ukvarjajo dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe,« pojasnjuje Mojca Strojan iz NLB. Opažajo, da uporabniki spletnega bančništva še vedno ne spremljajo in ne upoštevajo opozoril bank. Zato nasedajo lažnim spletnim stranem banke, ki jim jih ponudijo zlikovci in na katerih jim nato ukradejo elektronsko identifikacijo ter dodatno varnostno geslo. To potem zlorabijo in kar v imenu uporabnika opravljajo transakcije na njegovem osebnem računu, seveda v njegovo škodo. Sogovornica še pravi, da je NLB zato na svoji spletni strani objavila, kako sploh prepoznamo ponujeno lažno bančno spletno stran, da ne nasedemo prevari. Tako zlorabo je treba takoj prijaviti banki na njihov kontaktni center in tudi policiji, da jo preiščejo policijski računalniški forenziki. Banka ob takojšnji prijavi prepreči nadaljnjo krajo na posameznikovem bančnem računu. Več v novi Jani, 8.12.2009