Poglejmo par, ki na prvi pogled sicer deluje povsem zgledno. A ko sta se pred tremi leti spoznala, si je ona več kot očitno zatiskala oči pred njegovimi težavami z denarjem. Kar naprej si ga je sposojal pri njej in ji obljubljal, da ga bo kmalu vrnil, in jo tako pomiril. Ko je odkrila, da veliko raje kot v njuno skupno blagajno denar meče v igralne avtomate, je bila sicer razočarana, vendar ga ni zapustila. Skušala ga je prepričati, da bi se odločil za obisk terapije za zdravljenje odvisnosti.
Pred njim je imela partnerja, ki je s seboj tudi prinesel svoj posebni paket: nekaj let prej je ovdovel in izgube ni mogel preboleti ves čas odnosa z njo. Storila je vse, da bi ga povlekla iz brezna depresije, stala mu je ob strani in ga leta tolažila. Ko pa je želela iz hiše odstraniti copate pokojne žene, je on iz hiše raje postavil njo.
Morda bi kdo lahko rekel, da ima pač smolo z moškimi, a tako preprosto to tudi ni: očitno išče problematične moške in pri tem sploh ni osamljena. Nekatere ženske se tako kot v moškega zaljubijo v problem, ki ga prinaša s sabo. Njihov največji cilj pa je, da bi svojega moškega pred tem problemom rešile. »Uspelo mi bo,« je mantra, ki si jo ob tem ponavlja.
Rešiti je moč
Vloga rešitelja daje ženskam občutek moči, pravijo psihologi. Kdor daje, je v močnejšem položaju, sprejemnik pa v šibkejšem. In težja ko je prtljaga, ki jo partner tovori s seboj, privlačnejša je naloga. Ženske dobijo občutek, da so končno enkrat edinstvene, pomembne, nepogrešljive. Mislijo si: »Če mi uspe rešiti tega moškega, potem sem resnično dragocena oseba.« Za tem pa se skrivata nizka samopodoba in samospoštovanje. K takšnemu ravnanju se nagibajo predvsem ženske, ki se veliko bolj kot nase osredotočajo na druge osebe.
Tudi otroštvo ima pomembno vlogo pri tem, kakšne partnerje si izbiramo in kakšen je naš partnerski model. Morda je bil tak vzorec navzoč že pri starših in se otrok po tem ravna v svoji odrasli dobi, pravijo psihologi. Vendar ni pomemben le odnos med starši, ampak tudi odnos do staršev. Nekateri otroci ne čutijo njihove brezpogojne ljubezni. Namesto tega so starši, ki so sicer tudi sami potrebni pozornosti in čustvene potrditve, takšno potrditev iskali pri svojih otrocih. Tukaj gre za izpolnjevanje potrebe po pozornosti, skrbi in priznanju. Če so otroci to upoštevali, so si prislužili ljubezen in priznanje. In vse gre po tem ključu: če pomagam, bom ljubljen.
Dajati ne velja nič
Tudi če je rešitev partnerja povsem izgubljena zadeva, se rešiteljice tega tesno oklepajo. In povsem vseeno je, koliko energije ali celo denarja jih to stane. Odločenost takšnih rešiteljic se lahko sčasoma tudi stopnjuje, sploh ker so si že toliko prizadevale, da bi bilo zdaj res škoda obupati. A možnosti za uspeh so še vedno skromne: če bi parter spoznal, da se želi spremeniti in odpraviti svoj problem, to ne bi več ustrezalo partnerskemu vzorcu. Potem bi se takšna ženska že ogledovala za novo žrtvijo in novim problemom.
Ali ne bi bilo bolje, da bi se sama rešila iz tega začaranega kroga? Toda zato mora odkriti vzroke za takšne vzorce. Znebiti se mora svojih strahov in rešiti svoj vrednostni sistem ter razumeti sebe. Ključ do srečne prihodnosti je – kot je to pogosto – v preteklosti.
Rešite samo sebe
Pozor!
Če velik del svoje energije porabite za svojega parterja in skrb zanj, je nekaj narobe. Nasvet: pišite si dnevnik o svojih občutkih in mislih, ki so povezani s partnerjem. Pri tem pomislite tudi, kakšna so bila vaša prejšnja razmerja.
Pogovorite se!
Svojega partnerja seznanite s svojimi opažanji. Če si pri tem zatisne oči, morate vse dobro premisliti: ali greste lahko tako naprej? Če se stvari popravijo, kljub temu pišite dnevnik in redno spremljajte, ali je napredek stalen.
Postavite meje!
Svojemu partnerju jasno in glasno povejte, kakšen odnos je za vas nesprejemljiv in kako se boste odzvali naslednjič, ko bodo meje znova porušene.
Vrnite se v otroštvo!
Kakšen odnos so imeli vaši starši? Kaj so od vas kot otroka pričakovali? Pogovorite se tudi z drugimi člani družine, da boste zadevam lahko prišli do dna. Pomagajo lahko tudi terapije, s katerimi prepoznate svoje vzorce iz otroštva. (pp)
