Riflov vrh nad Prevaljami je v zadnjem času postal najbolj znan slovenski gozd. Tam so lani poleti odkrili takrat še neznane škodljivce, ki so napadali smreke. Zdaj vedo, da so to ose zapredkarice. Te so se izjemno namnožile in po zadnjih ugotovitvah je ogroženih 100 hektarov gozdov – območje, ki bi ga lahko primerjali s 150 nogometnimi igrišči. Korošci so se reševanja gozdov lotili smrtno resno, saj lahko po črnem scenariju nastane velika gospodarska in ekološka katastrofa.
Da je s smrekami na področju Riflovega vrha nad Prevaljami nekaj hudo narobe, so lani skoraj sočasno opazili tako lastnik večine najbolj prizadetega gozda Albin Dretnik kot tamkajšnji revirni gozdarji. Krošnje so bile močno rjave in najprej so pomislili na napad podlubnikov, a jim je hitro postalo jasno, da se bodo tokrat spopadali s popolnoma neznanim škodljivcem. Vzorce so poslali na Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire so natančno določili povzročitelja poškodb, nadaljnje raziskave pa potekajo pod vodstvom prof. dr. Maje Jurc. Ta nam je v nasprotju s splošnim mnenjem povedala, da različne vrste os zapredkaric v manjši gostoti od nekdaj živijo v naših gozdovih. »Po vsej verjetnosti so se zapredkarice v smrekovem sestoju pri Prevaljah pojavljale že nekaj let pred lansko veliko namnožitvijo, vendar v majhnem številu, zato jih niso opazili. Za zapredkarice je značilno, da samice odlagajo jajčeca na iglice iglavcev, ličinke obžirajo iglice in oblikujejo velike zapredke iz lastnih iztrebkov. Poleti se spustijo na tla in razvoj nadaljujejo v tleh najprej kot nimfe, nato bube in končno odrasle osice, ki spomladi in poleti prilezejo iz tal ter spet odlagajo jajčeca na rastline.«
Stanje bodo morali nadzorovati vsaj pet let. Prav zdaj je treba biti še posebno pazljiv, saj se spomladi iz bub v zemlji razvijejo osice, ki pa zaradi teže jajčec ne morejo leteti, temveč se do krošenj dreves prebijajo s plezanjem po deblu. To je izredno pomembno, saj so preventivni ukrepi povezani prav s to fazo. Po izkušnjah iz Italije in Češke, kjer so zapredkarice povzročile ogromno škode in za sabo pustile goloseke, se je za najboljši preventivni ukrep pokazalo lepljenje trakov, premazanih s posebnim lepilom, okoli debla. Nanj naj bi se na poti do krošnje ulovilo čim več osic. Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so predvideli, da bodo s trakovi zaščitili 7000 dreves, doslej pa jim je v treh večjih akcijah uspelo z lepljivimi pastmi polepiti 5300 dreves. V prvi akciji so lepili trakove lastniki gozdov sami, nato so jim priskočili na pomoč gozdarji okoliških enot ZGS, v tretji akciji predpreteklo soboto pa so moči združili še domači gasilci, lovci in krajani Leš, Prevalj in Raven. Skoraj 60 se jih je zbralo in niso se ustrašili strmih pobočij, s katerimi po besedah domačinov ni »heca«. In polepiti 3000 dreves tudi ni kar tako. Pri tem je dobrodošla vsaka dobra gesta – tudi golaž na koncu dela, ki ga je velikodušno ponudila občina Prevalje.
Več v Jani, št. 16, 20. 4. 2010
