Zadnja takšna tragedija se je zgodila na Ptuju: 26-letno novinarko ptujske televizije je v glavo in prsni koš ustrelil njen nekdanji fant, nato pa si je pognal kroglo v glavo.
Kaj moške žene k temu, da so dolga leta nasilni, da ne prenesejo zavrnitve in da se na koncu odpravijo na morilski pohod (iz ljubosumja)? Zakaj v nasilju tako zelo prednjačijo moški? Zakaj še vedno privolimo v skrivanje žrtve, namesto da bi povzročiteljem nasilja končno postavili meje? Ta in še nekaj drugih vprašanj smo postavili Katji Zabukovec Kerin, predsednici Društva za nenasilno komunikacijo.
Je nasilnega moškega sploh mogoče prevzgojiti?
Seveda je. Prav zato ne govorimo o nasilnih moških, temveč o moških, ki uporabljajo nasilje. Nasilje je za večino ljudi naučeno vedenje in ga je mogoče spremeniti. Če pa ljudje verjamejo, da je nasilje del osebnosti in da so nasilneži tisti, ki si ne morejo pomagati, potem tudi zmotno mislijo, da jim ni mogoče pomagati. Zato jih tudi nikoli ne pokličejo na odgovornost. In takrat začnejo ljudje moralizirati in se spraševati, zakaj ženske ne odidejo, zakaj se »pustijo« pretepati, namesto da bi se vprašali, zakaj ne odidejo storilci. Zakaj se oni ne umaknejo, namesto da si poskušajo z nasiljem zagotoviti nekakšne svoje namišljene pravice? V Društvu za nenasilno komunikacijo smo se prepričali, da je nasilno vedenje mogoče spremeniti. Tudi naš sodelavec, ki danes dela z drugimi storilci nasilja, je bil v preteklosti sam nasilen do svoje partnerke, a je to z leti intenzivnega ukvarjanja s sabo spremenil.
Kako poteka trening socialnih veščin?
Na začetku smo delali individualno – ker je bilo tudi povpraševanja manj, pravzaprav veliko manj. Po uvodnem pogovoru začne moški obiskovati dvanajst predavanj o temah, ki se močno dotikajo nasilja: enakopravno partnerstvo, reševanje sporov, čustvovanje, odgovorno starševstvo itd. Vse so zelo povezane z občutkom moči, a to ni tisto bistveno, o čemer moramo s povzročitelji nasilja največ govoriti. Namen treninga socialnih veščin je usvojiti nova prepričanja. Veliko storilcev namreč sploh ne ve, kaj je nasilje. Vedo, na primer, da ne smejo pretepati, ničesar pa ne vedo o psihičnem, spolnem ali ekonomskem nasilju. Prvi korak je, da morajo upoštevati vse odločbe, ki sta jih izdala sodišče ali center za socialno delo. Ne smejo jih kršiti. Prevzeti morajo odgovornost za svoje vedenje; kadar čutijo, da bi lahko postali nasilni, morajo oditi drugam. Po dvanajstih tednih predavanj se lahko odločijo za individualno svetovanje, kjer s terapevtom obdelujejo lastne izkušnje in pri tem razmišljajo, kako bi bilo mogoče ravnati drugače oziroma izbrati nenasilje. Jeseni se nam obeta širitev programa, kar pomeni še bolj poglobljeno delo s storilci. Treningi socialnih veščin za moške se bodo razširili na več krajev po vsej Sloveniji (Novo mesto, Celje in Slovenj Gradec). Za zdaj namreč potekajo le v Ljubljani in Kopru.
Več v Jani št. 25, 22.6. 2010
