Fiziki nas učijo, da so sončne pege pravzaprav temne pege na površini Sonca, iz katerih izhajajo ali vanje poniknejo zgoščene magnetne silnice. Laiki torej vemo, da sončne pege obstajajo, slišali smo tudi, da obstaja povezava med aktivnostjo Sonca in vremenom na Zemlji, kaj več pa večinoma ne.

Kako na povečano dejavnost Sonca in povečano magnetno energijo gledajo vremenoslovci ter kako vse to vpliva na vreme in človeka, smo zato povprašali meteorologa Braneta Gregorčiča iz Agencije RS za okolje in fizika Vladimirja Paara.

»Število sončnih peg sledi ciklusu, ki povprečno traja enajst let, vendar dolžina ciklusa ni vedno enaka, temveč se spreminja. Bila so tudi obdobja, ko sončnih peg skorajda ni bilo. Po letu 1700, ko so znova postale številčnejše, je postalo tudi opazovanje teh peg bolj sistematično. Takrat se namreč poveča magnetna aktivnost Sonca, kar pomeni tudi intenzivnejši sončni veter, to je tok ioniziranih delcev, ki jih Sonce bruha v svojo okolico, posledično pa je čutiti tudi vpliv sončnih delcev na Zemlji. Zadnji vrhunec aktivnosti je Sonce doseglo okoli leta 2001, potem pa so vse do letos upadale. Po analogiji s prejšnjimi ciklusi zdaj predvidevamo, da se bo novi ciklus začel nekje v letu 2012,« pravi Brane Gregorčič.

Več v Jani št. 25, 22.6. 2010