Zdravega življenja ni brez zelenjave in sadja, ki naj bi bila sveža, pridelana čim bolj naravno ali vsaj brez nedovoljenih ostankov pesticidov. Pa pri naših trgovcih res kupujemo tako sadje in zelenjavo? Pogosto ne! Inšpekcijske službe so konec lanskega leta ugotovile, da v kar 62 odstotkih kakovost sadja in zelenjave ni bila ustrezna, marsikje še minimalnih standardov niso dosegali. In zdaj šok: še hujše je na naših tržnicah, kjer še težje ugotovimo, kaj sploh kupujemo. Kaj nam preostane in kje naj sploh še kupujemo, če želimo jesti zdravo? O tem smo se pogovarjali z glavno kmetijsko inšpektorico mag. Sašo Dragar Milanovič z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

»Če v trgovini najdemo v predpakiranem sadju, denimo agrumih, gnil sadež, to ne ustreza niti minimalni kakovosti, zato bi ga trgovec moral umakniti s police. Prodajalec je prav tako dolžan vsakih nekaj ur prebirati sadje in zelenjavo ter gnile kose umakniti s polic. Tega se precej bolj držijo v supermarketih kot pa v manjših trgovinah s sadjem in zelenjavo,« pravi glavna kmetijska inšpektorica mag. Saša Dragar Milanovič z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri nas celo več inšpekcijskih pregledov kot drugod! A gnilim sadežem se še znamo sami izogniti, težje je s skritimi strupi. »Ostanki pesticidov v preseženih količinah so bili lani ugotovljeni v dvanajstih primerih, v dveh od teh pa zares škodljivih za zdravje. Pri odvzetih vzorcih so ostanke pesticidov nad dovoljeno mejno vrednostjo našli v rdečih redkvicah, kumarah in v solati, pa tudi v grozdju, lubenicah, peteršilju, blitvi, špinači, kitajskem zelju in breskvah,« razlaga. Toliko so jih pač našli, kar pa seveda še ne pomeni, da jih ni bilo še več, a smo lahko v primerjavi z drugimi državami zadovoljni, saj vsako leto pri sadju in zelenjavi odvzamejo 900 vzorcev, po čemer smo v EU na drugem mestu, takoj za Islandijo. Danska, Madžarska, Finska in Norveška vzorčijo pol manj kot mi, Britanci, Latvijci in Poljaki, denimo, pa so po odvzetih vzorcih za preverjanje čisto na repu. V teh državah se torej velja obojemu izogibati v velikem loku. Italijani, od koder je veliko zelenjave in sadja na naših policah, odvzamejo približno šestkrat manj vzorcev kot mi, Avstrijci pa trikrat manj. Več v Jani, 1.2.2011