Informacija iz italijanskega LEsspressa o 800 milijonov dolga cerkvenih holdingov, Zvon 1 in Zvon 2, ni razburila samo katoliških vernikov, temveč vso slovensko javnost. Nič čudnega, saj bi s propadom holingov, ki bi mu verjetno sledil propad glavnega podjetja mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, vsaj 30 000 malih delničarjev verjetno izgubilo vse. Prezadolžena nadškofija pa preko obeh holdingov obvladuje tudi pomembne deleže v številnih pomembnih podjetjih. Le sakralnih objektov zadolženemu cerkvenemu vrhu ne more odvzeti nihče. Finančne injekcije iz Vatikana ne bo. Če se predstavnikom mariborske nadškofije z bankami upnicami v začetku februarja ne bo uspelo dogovoriti o reprogramiranju kreditov, se tako lahko zgodi, da bo zadolžena nadškofija izgubila vse, razen – cerkvenih objektov.
V zadnjih dneh je bilo o insolventnosti holdingov Zvon 1 in Zvon 2 povedano domala že vse. Večkrat smo slišali predstavnike mariborske nadškofije, kako zatrjujejo, da so zastavili le nekaj in ne večine nepremičnin (samostan v Studenicah, orglarsko delavnico v Hočah in del objekta na Bavarski ulici v Mariboru). Kot trdijo, njihov dolg do bank upnic ne znaša 800, temveč »le« 17,4 milijona evrov. Kesajo se, češ da jim je žal, da so se iz te zgodbe veliko naučili in da se bodo zdaj vrnili k temeljnemu poslanstvu, ki je karitativna in pastoralna dejavnost ter širjenje evangelija. Na drugi strani je bilo v zadnjih letih slišati tako zgodbe o duhovnikih, ki so vernike kar s prižnice pozivali, naj vlagajo v cerkvena podjetja, kot o (številnih) drugih, ki so nadrejene (zaman) opozarjali, da je ukvarjanje z ekonomijo in podjetništvom milijone svetlobnih let daleč od temeljnega poslanstva cerkve.
Za mnenje o zlomu cerkvenega gospodarstva smo zato zaprosili prav tiste, ki jih dogajanje najbolj neposredno zadeva že zato, ker so pač ves čas v neposrednem stiku z verniki. Duhovnike. Čeprav smo bili opozorjeni, naj si ne obetamo, da si bo kdo od njih upal javno spregovoriti, so se naši prošnji prijazno odzvali. Njihova mnenja dokazujejo, da je v Cerkvi sicer res zmanjkalo kapitala, ostalo pa je še kar nekaj poguma za javno izražanje mnenja in za lastno razmišljanje. Poslej bo, obljubljajo skesani visoki cerkveni možje, spet več prostora tudi za pomoč, izobraževanje ter skrb za duše vernikov. Za vse tisto torej, kar naj bi bilo temeljno poslanstvo Cerkve; čeprav so nekateri v zadnjih letih na to morda nekoliko pozabili.
Več v Jani št. 6, 1.2.2010
