Novica sicer prihaja iz 12 evropskih držav, ki so zabeležile porast bolnikov z narkolepsijo. Najprej je treba poudariti, da sum, da je vzrok za to cepivo proti prašičji gripi (pandemrix, s katerim so cepili tudi pri nas), ni potrjen, da morajo strokovnjaki šele raziskati, ali obstaja vzročna povezava med cepljenjem in zbolevanjem. Finci so v letih 2009 in 2010 naredili raziskavo med otroki in mladino v starosti od štiri do devetnajst let in njeni rezultati kažejo, da je ta povezava možna. Pri 60 otrocih se je pojavila narkolepsija, 52 med njimi je bilo cepljenih s cepivom pandemrix. Finci so cepljenje s tem cepivom ustavili, ko so se pojavili prvi sumi o možni povezavi bolezni in cepiva, poročajo tuje agencije. Strokovnjaki SZO sumijo, da je v pojav narkolepsije vmešana tudi genetika. SZO je namreč preverila stanje pri 22 bolnikih z narkolepsijo in pri vseh naletela na gen, ki ga navadno povezujejo z narkolepsijo. Okrog 30 odstotkov Fincev ima ta gen, v drugih evropskih državah pa ga ima približno 15 odstotkov prebivalcev, je povedal Patrick Zuber iz Svetovne zdravstvene organizacije.
Cepljenje se lahko nadaljuje
V kar 47 državah so prebivalce cepili s pandemrixom. Med njimi, kot rečeno, je bila tudi Slovenija. Med temi državami jih dvanajst poroča o porastu narkolepsije, in sicer predvsem pri otrocih, starih od štiri do petnajst let. SZO se je zato strinjala z ugotovitvami Fincev, rekoč, da gre za »močno povezavo« med cepljenjem in pojavom narkolepsije, pa tudi genetiko. Kljub temu cepljenja niso odsvetovali, češ da sumi niso potrjeni oziroma da o njih poročajo le iz 12 držav.
Finci so poročali tudi, da so napadi narkolepsije pri njihovih bolnikih trajali nekaj mesecev po cepljenju in da očitno ne gre za stalno bolezen. Po podatkih SZO je to prvič, da povezujejo spalno bolezen in cepivo proti gripi. Američani pa so se takoj pohvalili, da cepiva pandemrix niso uporabili, ker je vsebovalo tako imenovani adjuvans, sestavino, ki spodbudi imunski odgovor. Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) namreč ni odobril uporabe cepiv, ki vsebujejo adjuvanse.
Finci so cepljenje ustavili
Svetovalna skupina strokovnjakov v okviru SZO bo spremljala dogajanje in podrobno preučila finsko raziskavo oziroma povezanost med cepivom pandemrix in narkolepsijo, prav tako bo preučila učinke drugih cepiv, ki so jih uporabili pri cepljenju proti prašičji gripi. V raziskovanje se je vključila tudi evropska komisija za zdravila (EMA), vendar ni sprejela nobenega ukrepa. To naj bi pomenilo, da naj države nadaljujejo cepljenje proti prašičji gripi, da bi zavarovale ljudi, ki so v večji nevarnosti, da bi virus H1N1 pri njih povzročil hudo bolezen. Finski nacionalni inštitut za zdravje je o rezultatih v svoji državi povedal, da gre verjetno za součinkovanje cepiva in drugih dejavnikov in da je za natančno potrditev vzroka za narkolepsijo treba narediti temeljito raziskavo. A Finci so cepljenje s pandemrixom vendarle ustavili, dokler zadeve ne raziščejo.
V naši državi so informacijo o možni povezavi med cepljenjem proti prašičji gripi in narkolepsijo sporočili iz UKC Ljubljana, medtem ko z Inštituta za varovanje zdravja v poročilu na spletnih straneh pravijo, da so skrbno spremljali prijave o možnih stranskih učinkih cepljenja, a o sum na narkolepsijo niso dobili nobene. M.K.
Kaj je narkolepsija
Narkolepsija je zelo resna nevrološka kronična bolezen, znana tudi kot spalna bolezen ali disomnia. Bolniki zaspijo nenadoma, šolarji, na primer, sredi pouka. Globok spanec dosežejo že v desetih minutah – običajno ga dosežemo šele v 90 minutah. Poleg zaspanosti in stalne utrujenosti so značilni tako imenovani kataplektični napadi, oslabelost mišic, ki je lahko različno intenzivna. Bolniku nenadoma pade čeljust navzdol, kolena postanejo popolnoma mehka, kar povzroči, da se zgrudi, prizadet je lahko govor in tudi vid, medtem ko sluh in zavest, dokler je bolnik buden, nista ovirana. Možne so halucinacije, pa tudi tako imenovana spalna paraliza, ko se bolnik ne more premakniti na začetku ali pa na koncu spanja. Strokovnjaki med vzroki za nastanek narkolepsije navajajo dejavnike iz okolja, predvsem virusi naj bi bili možni sprožitelji. Bolniki se zdravijo z različnimi zdravili.
