Ja, je! Skrivalnice, ki se jih gredo dekličin oče ter »strokovnjaka« Matic Munc in Natalija Markač (v okviru svetovalnice Akcija! Matic Munc, s. p.), očetov pravni zastopnik pa je odvetniška hiša Čeferin, potekajo popolnoma zakonito. Kajti tega, da oče otroka protipravno vzame materi, ki ji je dodeljen v skrbništvo, in ga skriva tudi po tem, ko tožilstvo zavrže kazenske ovadbe v zvezi s sumom spolne zlorabe, isto tožilstvo v tej državi ne prepozna kot kaznivo dejanje. To ni ne ugrabitev (ker ne zahteva plačila) in ne odvzem mladoletne osebe po 190. členu kazenskega zakonika. A kaj potem je? Ko se že tretjič v Jani prebijamo skozi to žalostno ločitveno tragedijo, katere čedalje večja žrtev postaja nedolžen otrok, se sprašujemo, kakšna je naša država, da z zakoni omogoča tako hudo oškodovanje otroka, namesto da bi ga ščitila. Tokrat namreč institucije sploh niso zatajile, saj delajo povsem zakonito. A mi zdaj hočemo več od spoštovanja zakonov in zahtevamo nič manj kot spoštovanje nesrečne štiriletne deklice! Zato pozivamo vse tri predsednike, Boruta Pahorja, Danila Türka in Pavla Gantarja, vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, da za trenutek odložijo pomembnejše delo in da kot razumni ljudje in starši, ne kot politiki, ukrepajo po svojih najboljših močeh in naredijo vse, kar lahko, da bo deklica čim prej lahko začela živeti normalno in človeka vredno življenje.
Dekličin oče že na meji preganjalnih občutij. Mnogi smo si oddahnili, ko je 18. maja slovenjgraško tožilstvo zavrglo kazenski ovadbi zoper dekličina mamo in dedka zaradi suma spolne zlorabe. Najprej zaradi deklice same in takoj nato zato, ker je tako padel še zadnji očetov argument za skrivanje deklice pred mamo, ki ji je bila pravnomočno dodeljena.
Vendar smo si oddahnili prezgodaj, saj se oče, za katerega so izvedenci v preiskavi ugotovili, da je skupaj s svojimi sorodniki in svetovalci »nesmiselno nezaupljiv do strokovnih služb, kar že meji na preganjalna občutja«, kot piše v izvedenskem mnenju, požvižga na vse zakone in deklice še naprej noče izročiti materi. Ne smemo tudi pozabiti, da čim dlje traja mežiška ločitvena vojna, tem hujše bodo posledice za deklico.
Deklica se matere že boji! Strokovnjak ene od vpletenih institucij, ki ni hotel biti imenovan, je nad potekom zadeve zgrožen, saj je povsem očitno, da dekličin oče kupuje čas do trenutka, ko deklica sploh ne bo več hotela k mami, saj bo dobila napad panike, ko bo samo slišala zanjo. Medtem ko je punčka v izolaciji, je v stiku samo s svojim očetom in morda njegovimi sorodniki, ki si verjetno ne prizadevajo, da bi mamico prikazali v lepi luči. Kaj kmalu bodo tudi sodni izvedenci ugotovili, da se otrok matere boji in da je primernejše, da živi pri očetu.
Policija deklice po nalogu tožilstva ne sme iskati! V normalni in zdravi družbi bi morali obstajati vzvodi, ki ne bi dovoljevali, da sodni mlini tako srhljivo meljejo usode nič krivih otrok, zato da bi se zgodbe, kot je ta, srečno končale. Ko bi se torej na sodišču pokazalo, da spolne zlorabe ni bilo, bi morali narediti vse, da deklica čim prej pride v objem matere, ki jo že tako dolgo zelo pogreša in je že od začetka te zgodbe naredila vse, da bi lahko živela pri njej.
Kot pravijo naši neuradni viri blizu vrha policije, bi morala biti to povsem preprosta in hitro rešljiva naloga za vsakega slovenskega kriminalista. Tako policija kot tudi dekličina mati sta na tožilstvu, ki usmerja ves postopek, vložila kazenski ovadbi zoper očeta zaradi odvzema mladoletne osebe. A obe sta bili, presenetljivo, zavrženi, kar pomeni, da policija nima pooblastil za iskanje deklice, saj brez naloga za hišno preiskavo niti ne more vstopiti v očetovo hišo, kjer je menda že pet mesecev zaprta deklica.
Več v jani št. 23, 7. 6. 2011
Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si
