Nekje sem prebrala, da je bila prva operacija menjave spola narejena že v osemdesetih letih. Je to res?
Prvo rekonstrukcijo penisa s trebušnim režnjem in z rebrom je opravil dr. Derganc. Takrat še ni bilo mikrokirugije, zato je bila mogoča le taka ali podobna operacija. Ti posegi so bili za tiste čase res revolucionarni, saj se o transeksualcih ni niti govorilo. No, ko je začel Marko Godina z mikrokirurgijo, je pomislil tudi na operacije spremembe spola in umetni penis iz človekovega lastnega tkiva, ki bi se lahko oblikoval na operacijski mizi in bi ga z mikrokirurško tehniko lahko prišili na pravo mesto. Na začetkih mikrokirurške tehnike smo veliko operirali in implantirali – od skalpa do prišitja rok in nog. Vedno smo si želeli prišiti nazaj na njegovo mesto tudi penis, in ker ga ni bilo, smo ga skonstruirali.
Ste začetniki te metode?
Smo, na Balkanu, toda podlahtni reženj so uporabljali že drugje: po tej metodi smo iz njega izdelali ves penis iz kože, podkožja in fascie, del kožnega režnja smo uporabili za sečnico (potrebujemo jo za komunikacijo z žensko sečnico), ki smo jo ovili s kožo – če skrajšam, naredili smo penis.
V teh tridesetih letih je bilo trideset operacij menjave spola – se je odločilo več žensk ali moških?
Približno na polovico gre.
Toda postopek ni preprost, je zahteven, verjetno ne gre tako, da bi prišla k vam in vas prosila, da mi zamenjate spol.
Tako ne gre. Ženske, ki, recimo, pridejo v ambulanto in rečejo, da bi rade postale moški, so malo bolj možače, bolj nabite so, že po videzu lahko to preveriš. Takšno pacientko takoj pošljem k psihiatru dr. Ziherlu, ki z nami sodeluje že skoraj od začetka – z njo in njimi se ukvarja do dve leti. Ko se res prepriča, da tak človek ni transvestit ali homoseksualec, skliče konzilij, na katerem smo urolog, plastik, psihiater in endokrinolog, in dogovorimo se o postopku. Pol leta se pacient, ki želi postati ženska, zdravi pri endokrinologu in dobiva ustrezno hormonsko terapijo, nato je pripravljen na operacijo.
Operaciji menjava spola pri ženski v moškega in pri moškem v žensko se razlikujeta tudi po zahtevnosti?
Se. Pri operaciji moškega v žensko teče operacija v eni fazi, z eno operacijo: uporabimo vsa tkiva, razen dela glavice penisa in spongioznih teles (telesa, ki v penisu nabreknejo), vse drugo uporabimo za izdelavo vagine in vulve.
Da se moški odloči za spremembo spola, se mi zdi nekako lažja pot.
Lažje gre. Že od malega se nekateri fantki oblačijo v ženska oblačila, imajo žensko družbo, so bolj feminilni, takšni otroci lahko v puberteti ostanejo »ženski« – menjava spola, sprememba v žensko je lahko zelo dobra in uspešna, ne le vizualno. Nekdaj je bil ženski spolni organ, ki smo ga naredili, grd: samo odrezali smo in naredili luknjo. Zdaj ko uporabimo kožo penisa za izdelavo sramnih ustnic in vagino, je to veliko lepše, boljše tudi v funkcionalnem smislu.
Kako naredite vagino?
Samo invertiramo kožo penisa – penis obrnemo notri, ves tulec postane nožnica.
Kakšni so občutki nove ženske, tudi pri spolnosti?
Del glavice penisa, ki je oživčena, uporabimo za klitoris. Oseba čuti – no, že brez tega, ker je že takšno prepričanje v glavi, klitoris samo še pripomore.
Super občutek mora biti, da ima »nova« ženska tudi klitoris. Kaj pa prsi?
Naredimo jih, najprej vstavimo tkivne razširjevalce, s katerimi dobimo prostor, nato jih zamenjamo za silikonsko protezo.
Več v Jani št. 39
Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ
