V zadnjih tednih smo v medijih »občudovali« gomazečo biološko raznovrstnost, ki se v poletnih mesecih zaredi v naših zabojnikih za biološke odpadke. Pri obilici hranljivih snovi, prijetno toplem okolju in relativnem miru (redko kje kante praznijo več kot enkrat na teden), ni nič čudnega, da izpod pokrovov ponekod lezejo cele armade črvov. Ljudje so seveda zgroženi in kličejo odgovorne na pomoč. Kdo pa je sploh tisti, ki bi moral poskrbeti za dovolj pogost odvoz smeti in čistočo zabojnikov in ali mu moramo za to plačati?
Biološki odpadki predstavljajo dobro tretjino vseh odpadkov. Vsak izmed nas jih vsako leto odvrže 194 kilogramov. Čas je torej že bil, da v veljavo stopi uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, kar se je zgodilo letošnjega prvega julija. Ta spodbuja in ureja kompostiranje odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Določa namreč, da je ločeno zbrane odpadke sedaj potrebno kompostirati. Kompostiramo lahko sami, če tega ne želimo, odpadke prepustimo izvajalcem javnih služb, vendar jim moramo za to plačati. V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo sicer že leta 2010 vključenih 114 občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb. Leta 2009 smo zbrali okoli 49.600 ton biološko razgradljivih odpadkov, leta 2010 pa nekaj več kot 50.000 ton. Do tod vse lepo in prav. Zatakne pa se pri nekaj naslednjih korakih.
Ločevanje obvezno, odvoz ni zagotovljen
Eden od njih je zagotovo ta, da za odvoz nikakor še ni poskrbljeno povsod. Veliko je manjših naselij, pa tudi cele občine so, kjer lokalna komunala na novo nalogo še ni pripravljena. Razlogov je veliko, še najmanj pereče so tehnične zahteve. Pri logistiki odvoza se je zataknilo denimo v Kostanjevcu, saj slovensko bistriški komunali ni uspelo organizirati odvoza. Krajanom obljubljajo, da bodo zanj poskrbeli do konca leta, vmes pa priporočajo ali kompostiranje na vrtu, ali nakup posebne posode za kompostiranje ali pa dogovor s kašnim sosedom, ki ima gnojno jamo ali večji kompostnik. Še večje težave imajo v Komunali Trebnje, kjer bodo rok zamudili za vsaj dva meseca. Pa še bo čudež, če jim bo odvoz uspelo zagotoviti do septembra, kot obljubljajo, saj občine niso zagotovile denarja za ločeno zbiranje odpadkov, projekt kompostarne nima soglasja, tarifni pravilniki niso sprejeti, grozi pa jim celo zaprtje deponije. Še dobro torej, da je država v svoji uredbi določila, da »Če izvajalec javne službe do 30. junija 2011 ne zagotovi zabojnikov za ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov, potem ne moremo ločevati in tako biološke odpadke odvrženo med mešane odpadke, vse dokler se zabojniki ne zagotovijo. V tem času vas inšpektorji pristojni za varstvo okolja ne bodo kaznovali.« Nič sicer ne piše o odvozu, a upati je, da za inšpektorja ne bo dovolj to, da so vam dali kanto, praznili pa je ne bodo in da vam tudi v takem primeru ne bo hitel pisati položnice.
Preverite položnico
Položnica, oziroma seznam storitev, ki jo z njo komunali plačujete je tudi edini zanesljivi vir informacij o tem, ali – in kolikokrat – vam bodo zabojnike tudi zastonj oprali. Tega namreč, po besedah Irene Bartok iz mariborske Snage, ne ureja noben odlok, ampak je storitev zajeta v tržni ponudbi podjetja. »Pri nas konkretno imajo naročniki v blokih v storitvi zajeto enkrat letno brezplačno čiščenje zabojnika za biološke odpadke. Urnik pranja ne obstaja, poklicati nas morajo sami, oziroma upravitelj njihovega bloka.« Če jih ne pokliče nihče, pranja ne opravijo. Pranje zabojnikov za mešane odpadke pa je pri mariborski snagi vedno plačljivo. Bartokova pravi tudi, da večjih težav z rjavimi kantami ne zaznavajo in da posebej tisti, ki živijo v hišah, sami poskrbijo za njihovo čistočo. Pranje na klic je pravilo, ki se ga držijo vsa večja komunalna podjetja in večina manjših. Le redki imajo na svojih spletnih straneh sploh objavljeno, kolikokrat na leto naj bi bili plačniki njihovih storitev upravičeni do brezplačnega pranja zabojnikov, urnik pranja pa je sploh unikum. Zasledili smo ga le na straneh komunalnega podjetja Prodnik, ki svoje storitve opravlja v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin. Zagotavljajo, da bodo posode poleti oprane vsak mesec, pozimi pa pranje ni potrebno, saj pri nizkih temperaturah ne prihaja do razkrajanja in vonjav.
Kako neprijetna so povpraševanja o plačanih komunalnih storitvah za odgovorna podjetja, kaže tudi dejstvo, da smo vprašanja o čiščenju zabojnikov poslali na dvanajst komunalnih podjetij, odgovore pa smo prejeli le od dveh. Tako so nam poleg podjetja Prodnik odgovorili še iz podjetja Jeko-in, ki opravlja komunalne storitve v občinah Jesenice in Žirovnica. Nuša Jelenc je v njihovem imenu zapisala, da »bo v teh občinah zbiranje in odvoz kuhinjskih odpadkov organizirano med septembrom in koncem letošnjega leta. Kljub temu že nekaj let izvajamo enkrat letno pranje zabojnikov za mešane komunalne odpadke. Za pranje uporabljamo smetarsko vozilo z nadgradnjo, ki omogoča praznjenje zabojnikov in potem še pranje. V spomladanskem času s pranjem začnemo in ga končamo v jesenskem času. Enkrat na leto je torej pranje brezplačno.« Malce težje pa je vedeti, kaj plačamo ljubljanski Snagi. Na ceniku imajo namreč navedeno, da smo do pranja zabojnikov upravičeni štirikrat letno. Ko pa smo jih poklicali, smo dobili čisto drugo informacijo. Ker nam zaradi dopustov tistih, ki se edini lahko pogovarjajo z novinarji, na naša vprašanja niso mogli odgovoriti, smo se na pristojno službo obrnili pač kot stranke. Za začetek nam niso znali natančno pojasniti, kolikokrat letno nam zabojnike operejo zastonj in bili presenečeni, da v ceniku stoji številka štiri. Nadalje niso vedeli kolikokrat naj bi prali črne in kolikokrat rjave zabojnike. Urnika pranja kljub velikemu področju in gosti naseljenosti nimajo pripravljenega, ampak se – ko je to pač mogoče – odzovejo na klic. Takih klicev je okoli dvajset na dan, praviloma pa so ljudje presenečeni, ko zvejo, da morajo pranje naročiti sami. Pokličejo namreč že precej jezni zaradi umazanije, ki se nabira v njihovem zabojniku. Moj sogovornik je to komentiral takole: »Pokličejo in se pritožujejo, da že pet let ni nihče opral kant. Seveda ne, ko pa storitve niso naročili!« To, da moramo svoje brezplačno pranje izrecno naročati, verjetno ne pade na pamet prav mnogim uporabnikom komunalnih storitev, zato se pogosto zgodi, da se zabojniki enostavno ne perejo. Ko smo pri pripravi članka takole za občutek malo povprašali znance in prijatelje, kolikokrat so videli svoj biološki zabojnik opran – pa ne od lastne roke – se nihče ni mogel domisliti, da bi se to sploh kdaj zgodilo. Tudi po podrobnem brskanju po spletnih straneh komunalnih podjetij nismo zasledili enega samega stavka, ki bi sporočal, da si moramo čiščenje zabojnika izrecno naročiti. Tudi ko v medijih preberemo, da smo do čiščenja upravičeni ali da je to predvideno toliko in tolikokrat na leto, iz tega logično sklepamo, da bodo za to poskrbela komunalna podjetja. Če iz naših kontejnerjev lezejo črvi, smo si torej krivi sami. Ker ne vemo, kaj smo plačali, ker tega ne izkoristimo, ker je naše naselje premajhno, da bi odpadke pobirali več kot na vsake dva tedna, ali ker se nismo odločili, da poleg položnice za komunalne storitve v žep sežemo še za biorazgradljive vrečke, ki so najboljša garancija, da nas razkrajanje odpadkov ne bo motilo. Še najbolj zagotovo pa bomo zadovoljni, če vzamemo v roke vrtno cev in sami odplaknemo umazanijo v najbližji kanal.
