Bralci in bralke revije Jana so izglasovali, da je 24. Slovenka leta Jelka Reichman, ilustratorka, ki je v slovenske otroške knjige in slikanice vnesla največ miline, topline in nežnosti. V več kot 40 ustvarjalnih letih je postala že kar kultna ilustratorka najbolj nežnih, prijaznih in ljubkih podob v slovenskih otroških knjigah, slikanicah, revijah in voščilnicah. Njeni Maček Muri, Piki Jakob, Šivilja in škarjice, Škrat Kuzma in še stotine drugih so polepšali otroštva številnih generacij otrok in staršev. »Svet ni tako lep, kot bi radi. Pravzaprav je razen narave zelo grd. In jaz ga s svojimi ilustracijami poskušam narediti lepšega,« je preprosto, kakršna je tudi sama, razložila svojo življenjsko filozofijo.
Jelka Reichman živi v navidezno precej navadni hiši na obrobju Ljubljane, ob vstopu vanjo se odpre pravljični svet neštetih lepih predmetov, ki jih je zbrala v svojih 72 letih in od katerih se ne zmore ločiti, saj so del nje. Na vitrinah so drobni spominki, lončeni, leseni in medeninasti, lončki in skodelice, povsod so lepo obnovljeni kosi antikvitetnega pohištva, v dnevni sobi sta zbirki lesenih konjičkov in gugalnikov, posebna vitrina je namenjena njenim starinskim punčkam in medvedom. V kleti preperevajo kar celotni letniki revij in časopisov, v katerih so bile objavljene njene ilustracije, saj v hiši zanje nima več prostora.
Črpa iz otroštva
»Zelo zelo imam rada otroke, a nikoli nisem delala zanje, ampak zase. Kot so v biologiji migetalkarji, smo mi ilustratorji za otroke prav posebna skupina ustvarjalcev, ki se vračamo in zatekamo v otroštvo ter črpamo iz njega. Kot bi ga hoteli podaljšati. Vsi ljudje stremimo k lepemu in dobremu, popolnemu. Ker tega v realnem življenju pač ni,« nas uvede v svoj svet ilustratorke za otroke.
Njen poklic je lep, a tudi težak.
»Dobro je, da lahko delaš, kadar hočeš, in da si sam gospodar svojega časa. Dobro je, da si sicer soustvarjalec, saj moraš slediti ideji avtorja - pisatelja, vse drugo je odvisno od tebe. Najboljša stran mojega poklica je ustvarjanje in pri tem bom uporabila znan citat, da je pomembna pot in ne cilj. Kadar grem na pot ustvarjanja slike, kadar se zapletam in zaletavam, me ta adrenalin povsem prevzame, zasvoji. Saj je krasno, kadar pridem na cilj in oddam naročniku, a najlepši je čas, kadar mi po mislih rojijo podobe in kadar razmišljam, kako jih bom naslikala tudi takrat, kadar sesam, kuham ali pospravljam.«
Rodila sem se takšna
Kdaj je ena naših največjih ilustratork za otroke začutila svojo danost? Z njo se je rodila, pripoveduje. Odkar se zaveda, se je izražala z risanjem in knjigami. Prav sovražila je sankanje ali drsanje in starši so jo morali kar siliti, da se je šla ven igrat z otroki. Ko je za rojstni dan dobila skiro, je bila prav žalostna. Čutila je željo po slikanju in ta se je gostila v njej.
Edino družina je pomembna
»Veste, edino, kar šteje na tem svetu, so odnosi z bližnjimi, da si zdrav in da delaš to, kar te veseli. Vse drugo, predvsem materialno, je brez veze in nepomembno. Tako kot premišljujem, da bi za mamo lahko naredila še več, me včasih žre, da zaradi dela nisem naredila vsega za svoja otroka in moža.«
Najljubši Maček Muri
V njenem izjemnem opusu se nizajo ilustracije za številne knjige in slikanice, otroške in mladinske revije, učbenike in berila. V prazničnem času se po številnih domovih razveselimo njenih voščilnic, njene podobe krasijo tudi znamke pošte Slovenije. Še zlasti je ponosna na stensko poslikavo Pediatrične klinike, ki kljub njenim izkušnjam ni bila mačji kašelj, saj je morala zelo skrbno naštudirati razmerja. Za svoje delo je prejela številne nagrade, samo za življenjsko delo je prejela Župančičevo, Levstikovo in nagrado Hinka Smrekarja. »Kadar gledam svoje ilustracije, tiste, ki sem jih naredila med največjo ustvarjalno kulminacijo, torej od 33. do 45. leta, ugotavljam, da imajo Maček Muri, Piki Jakob, Šivilja in škarjice in Zmaj Direndaj, tisto nekaj, česar sedaj kot 72-letnica ne zmorem in ne znam več - mladostno moč.«
FOTOGALERIJA: slavnostna razglasitev Slovenke leta 2011