Več živega srebra, a ni nevaren. Starejše generacije se verjetno spominjajo prvih obiskov zobozdravnika. Če so bili pridni in niso jokali, jim je sestra na koncu dala malo plastično kapsulo, v njej pa kroglico kovine, preostanek tistega, s čimer so jim zapolnili zob. Amalgam je bil nekoč tako rekoč edino polnilo za zobne zalivke. Zdaj pa o njem vemo, da ni tako nedolžen. Amalgamske zalivke se v zobozdravstvu uporabljajo 150 let. Veljajo za trpežne, čeprav se z leti obrusijo, obarvajo in lahko celo razpadejo. Srebrne plombe ali zvezdice, kot so jih poimenovali za otroke, so sestavljene iz 43 do 54 odstotkov živega srebra, preostali del je mešanica kovinskega prahu, ki vsebuje srebro, baker, kositer, lahko pa tudi cink, paladij in indij. Vse skupaj je lepa mešanica kovin, ki so stalno v telesu.

Ribe, zrak in plombe. Raziskave so pokazale, da imajo slovenski otroci v krvi več živega srebra kot otroci v drugih evropskih državah. To študijo so izvedli v okviru evropskih raziskovalnih projektov, v katerih so poleg Instituta Jožef Stefan sodelovali predstavniki Kliničnega centra v Ljubljani. Pokazalo se je, da je koncentracija živega srebra v telesih slovenskih otrok višja kot v drugih državah. Naši otroci imajo povprečno v krvi 0,94 nanograma na mililiter krvi, drugod v Evropi se vrednost giblje od 0,12 ng/ml pri Poljakih pa vse do 0,52 ng/ml v drugih državah. »Ko smo naredili natančnejšo analizo rezultatov ter upoštevali rezultate živega srebra v urinu, smo ugotovili, da je koncentracija živega srebra pri slovenskih otrocih odvisna od števila amalgamskih zalivk, medtem ko je v drugih evropskih državah koncentracija odvisna predvsem od pogostosti uživanja rib,« je razložila Milena Horvat, predstojnica Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.

Več v Jani št. 8, 21.2.2012