Neizmerno velike proračunske luknje se je naša vlada lotila s krčenjem odhodkov v javnem sektorju in z rezi v socialni in pokojninski varnosti (otroški dodatki, porodniške, plačilo vrtcev, letni dodatki za upokojence …), povečanje prihodkov si obeta z boljšo organizacijo črpanja evropskih sredstev ter z davki na finančne transakcije, na nezazidana zemljišča, na dobičke pri prodaji nepremičnin ter z obdavčitvijo plovil in dražjih motornih vozil, dohodka na kapital, skratka z davki, ki naj bi jih država pridobila od bogatejših državljanov. Vendar s svojimi predlogi, kot že vemo, ni naletela na odobravanje sindikatov javnega sektorja, medtem ko jih v nekaterih gospodarstvenih krogih sprejemajo. Seveda je sedaj vprašanje za najmanj dve milijardi evrov, od kod dobiti nove finančne prilive.
Pogled v rebalans proračuna. Rebalans proračuna je za tiste, ki se po službeni dolžnosti ne ukvarjajo z njim, prava znanstvena fantastika. Skoraj 50 strani dolg dokument, v katerem prevladujejo stolpci s številkami, nam pokažejo, kakšni naj bi bili vladni rezi pri porabi vseh vladnih, nevladnih in drugih proračunskih porabnikov oziroma za koliko se bo zmanjšala njihova poraba. Največji rezi so pri izobraževanju (12 odstotkov manj) in v zdravstvu (20 odstotkov manj), medtem ko so nekatera področja pridobila celo več sredstev, in sicer energetika 200 odstotkov več, okolje in prostor 15 odstotkov več ter servisiranje javnega dolga in plačila v EU 27 odstotkov več.
Koliko evrom se bosta morala odreči predsednika, vladni in državni? Kabinet predsednika države bo po predlogu rebalansa ob 783.000 evrov in bo tako dobil 2.692.000 evrov, kabinet predsednika vlade bo po rebalansu ob 452.000 evrov in bo lahko deloval z 1.585.000 evri.
Zaposleni v državni upravi. Prav posebno pozornost pri varčevalnih ukrepih zagotovo zahteva razvejanost državne birokracije. Ko skrbno pregledamo krivulje zaposlovanja v državnem aparatu, se nam od naraščanja števila kar zavrti. Leta 1991 je državna uprava zaposlovala 9.773 ljudi, do zdaj se je njihovo število več kot potrojilo (33.343)! Kako, zlomka, smo takrat sploh delovali s tako malo državnimi birokrati? Kako je, recimo, leta 1991 uspelo Ministrstvu za finance delovati s samo 61 zaposlenimi, zdaj jih je že več kot 5000! Res je, da se jim je že leta 1992 pridružila Carinska uprava s 1509 zaposlenimi in da je število zaposlenih na Davčni upravi s 25 leta 1991 že dve leti pozneje naraslo na 1425, vendar je razlika še vedno velikanska. Tudi če pogledamo, kako se bohotijo na Ministrstvu za zdravje, vidimo zelo opazno razliko – samo ministrstvo (brez uradov in inšpektorata) je leta 1991 zaposlovalo 54 ljudi, letos pa jih 124. Ob tem, da je med krizo delo izgubilo kar 66.000 ljudi v zasebnem oziroma gospodarskem sektorju!
Več v Jani št. 17, 24. aprila 2012
Tekst: TINA HORVAT
