Ciganščina, revščina, sramota so prve asociacije. Predsodek, ki je verjetno povezan s stereotipom iz ameriških filmov, v katerih iz »trailer parkov«, naselij premičnih hiš, prihajajo sami kriminalci, nasilneži in lenuhi. Je pa tak pogled le nenavaden. V svojih počitniških mobilkah ljudje z veseljem preživljajo mesece med marcem in oktobrom, vendar niti predstavljati ne morejo, da bi bil to njihov edini dom. A gospodarska kriza in upor proti potrošništvu sta tudi na to področje prinesla premislek. Ni jih več tako malo, ki so si začasen ali stalen dom ustvarili v premični hiški. Zakaj tudi ne? Na pogled so lahko zelo lepe, stanejo pa neprimerljivo manj kot klasična gradnja.
Slovenci smo tradicionalno ujetniki svojih hiš. Najprej jim žrtvujemo ves svoj prosti čas, da jih gradimo, prenavljamo ali obnavljamo, potem zanje po trideset let plačujemo posojila, vmes pa jih ne moremo ali ne maramo prodati, čeprav vse življenje sanjarimo o tem, da bi živeli kje drugje. Po možnosti niti tedaj ne, ko vsak dan zapravimo dve uri časa, da se pripeljemo v službo in nazaj domov.
Nedvomno pa Slovenci v mobilnih hišah radi počitnikujemo. V zadnjih letih so zrasla že prava naselja, kupujemo jih tudi kot cenovno ugodno možnost za počitniško hišico. Do zamisli, da bi v taki hiši živeli stalno, pa smo zelo zadržani. Zanimivo, ne toliko zaradi »tehničnih detajlov« takega bivanja, kot iz nekakšnega nejasnega občutka, da to ni pravo stanovanje in da bi se ga moral človek sramovati. »Kako pa naj koga povabim na obisk, če živim v kontejnerju?« je predsodek lepo povzela obiskovalka enega izmed spletnih forumov. A mobilne hiše, ki so namenjene stalnemu bivanju, so daleč od zabojnikov, ki nam pridejo na misel prvi. Umeščene v prostor so lahko zelo lepe in ponujajo vrsto »dodatkov«, kakršni so nadstrehe, verande in pročelja, ki jih naredijo na pogled enake zidanim sestričnam. S še nekaj smisla za ureditev okolice pa lahko ustvarimo zavidanja vreden dom. Večen sicer ni, a življenjska doba 30 let tudi ni zanemarljiva. Za primerjavo, montažne hiše zdržijo okoli 50 let. Za širšo izbiro se bo po ponudbi sicer treba ozreti čez mejo, saj je na slovenskem trgu le peščica ponudnikov premičnih domov, ki so primerni za stalno naselitev. Naš največji proizvajalec Adria Mobil namreč nima hišic, ki bi bile primerne tako za letno kot zimsko bivanje. Kljub temu se ljudje, ki vsaj začasno tako rešujejo svoj stanovanjski problem, najpogosteje odločajo prav za njihove modele. A zasilnost se tu izplača še manj kot drugje v življenju. Mobilna hiša ima namreč ahilovo peto, pri kateri se ne splača varčevati, in sicer izolacijo. Najpogostejši vir težav ljudi, ki živijo v neprilagojenih premičnih domovih, so ekstremne temperature. Na forumih se največ pritožujejo prav nad njimi. Na največjem slovenskem portalu za pomoč pri gradnji beremo: »Ko temperatura pade pod +5 stopinj, se začnejo težave. Za naše vremenske razmere bi bilo treba hiško dodatno izolirati in pokriti z nadstreškom. Tudi poleti mora stati v senci, če ne, je v njej vroče kakor v kotlu. Neprestano bi morala brneti klima, da bi se ohladila.« In pa: »Prostorsko ni problema, je super. Problemi se začnejo, kadar je mrzlo in se povsod po stenah in oknih nabira vlaga. Je treba večkrat na dan brisati.« Drugi pa imajo boljše izkušnje: »Prva zima je za nami in povem lahko, da je za samsko osebo ali par z enim otrokom ta hiška povsem spodoben dom. Res pa je, da moraš biti zaradi prostora discipliniran pri pospravljanju.« Če se odločate za nakup mobilne hiše, preverite tehnične specifikacije in se prepričajte, ali je hiša zares namenjena celoletnemu bivanju. Pomembno je tudi, kje jo nameravate postaviti. Po mnenju dr. Cirila Arkarja s Fakultete za strojništvo je to odločilni pomislek pri nakupu mobilne hiše: »Če imate parcelo na Primorskem, bo verjetno že skoraj vsaka kakovostna mobilna hiša primerna za bivanje, na Gorenjskem pa je stvar drugačna. V splošnem pa mislim, da je ta alternativa vredna premisleka in da so naši zadržki pred tako rešitvijo stanovanjskega problema predvsem posledica predsodkov. Marsikje po svetu ljudje čisto normalno živijo v takih hišah.« Čim nižja cena torej naj ne bo edino vodilo. Cene so nekje od 20.000 do 60.000 evrov. Zadnjo ponuja podjetje Ultimo trade. Velika je slabih 60 kvadratnih metrov in po njihovih zagotovilih primerna za vse slovenske pokrajine. »Naš izdelek je že v osnovi drugačen, odlikuje ga odlična izolacija. Sam sem zadevo v dveh letih in pol dodobra preizkusil in pri temperaturah, ki so se v tem času pojavljale v Ljubljani (od -20 do +36) ni bilo nobenih težav. Vlaga v zraku je problem v prehodnem obdobju (pomladi in jeseni), zaradi parne zapore na obeh straneh. Potreben je odvlaževalnik ali izdatno zračenje. Kondenzacija tako ni več težava,« zatrjuje direktor Vanja Šešek. Tudi on pa opozarja, da je treba vnaprej premisliti, kaj nam bodo prinesle vremenske razmere na izbrani lokaciji.
Več v Jani št. 28, 10.7.2012
