Dr. Igor Koršič, izredni profesor in predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma na ljubljanski AGRFT, z jasnimi mislimi in natančnimi besedami pojasnjuje, zakaj se je tako zelo angažiral na nedavnem pozivu civilni družbi, v kateri sta Zveza civilnodružbenega dogajanja (CoS) in Koordinacijski odbor za kulturo (KOKS) opozarjala, da je državo treba vrniti državljanom. »Preveč smo pasivni, ne odzivamo se dovolj na neumnosti, ki jih izvaja oblast! Škandalozna proslava ob dnevu samostojnosti je odkrila tudi to, kako malo pomeni tej oblasti kultura!«
Pred kratkim ste v CD vodili pogovor na temo povezovanja in združevanja civilnih iniciativ, ki lahko, tako menite, izboljšajo državo državljanom. Kaj se dogaja?
Po moje katastrofa, in to že kar nekaj časa. Že dolgo bi moral zvoniti zelo glasen alarm in opozarjati na to nevzdržno stanje v državi. Država ne funkcionira! Pred petimi leti je revija The Economist začela izvajati občasno raziskavo, ki se imenuje indeks demokracije, v tej raziskavi je o naši državi povedano vse: začeli smo kot demokratična država, bili sicer na spodnjem robu, pa smo izpadli, zdaj smo demokratična država z napako.
Zakaj?
Naši šibki točki sta dve: učinkovitost oziroma delovanje vlade in pa politična kultura. Oboje je povezano: mi nimamo politične kulture, mi nismo državljani, zato lahko eni in drugi, vsakokratna pozicija in opozicija, torej politične elite, delajo, kar želijo. Tako evidentno je, da so zlizani: ko minejo volitve, ki so njihov edini stresni trenutek, se smeje enim in drugim, saj se potem vedno »skupčkajo«.
Gre za željo po moči, vplivu, denarju? Politika je služba, v kateri bi morali zaposleni delati in delovati v skupno dobro.
Menim, da jim tega ni treba delati tako zato, ker imajo opravka z nezahtevnimi državljani. Mi smo ovce, nismo navajeni imeti države in zanjo prevzeti odgovornost: imeti državo pomeni, odgovarjati za to, da deluje. Doslej smo imeli cesarje in Karađorđeviće in Tita in vidi se, kako pridkano smo se zatekli pod bruseljsko upravo; delamo enako, kakor so Slovenci vedno počenjali. To pa ni drža suverenega demokratičnega naroda.
Govorite tudi o ljudstvu?
Ljudstvo je izvzeto, gre za elite, ki so odgovorne, tudi elita kontinuitete. Zanima me, kdaj so ti ljudje postali demokrati in ali si predstavljajo, da je demokracija nekaj, kar se zgodi prek noči. Vse smo dobili prelahko, v evropskih državah so se borili tako za volilno pravico kot za sindikate desetletja! Pol stoletja je trajalo, da se je vzpostavila demokratična in socialna država, pri nas pa je za našo osamosvojitev, kar se mene tiče, naredil več Milošević kakor pa mi sami – hotel se nas je odkrižati! Ampak težava je res v naših elitah, v pomanjkljivi vladi: politični sistem bi moral zagotoviti politično kulturo, tega pa brez pritiska ne bo.
Več v Jani št. 28, 10.7.2012
