Naravna voda namreč zaradi nevarnih dostopov, hitrih tokov, zamuljenih tal, onesnaženosti ter zaradi bližnjih sanitarij in smetnjakov niso zmeraj primerne za kopanje. Strokovnjaki so opredelili 48 kopalnih vod, ki so v Sloveniji primerne za kopanje, drugih bi se morali izogibati.
O nevarnostih in okužbah z bakterijami, virusi in paraziti v divjih kopališčih smo povprašali infektologinjo doc. dr. Matejo Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
S katerimi bakterijami, virusi in paraziti se kopalci najpogosteje okužijo?
Poleti je voda toplejša, zato se lahko bakterije in virusi hitreje razmnožujejo. V stoječih vodah najpogosteje najdemo tako imenovane fekalne bakterije, med njimi je najpogostejša bakterija Escherichia coli, ki lahko povzroča okužbe prebavil, sečil, redkeje okužbe kože in oči. Med virusi so najpogostejši entrovirusi, ki večinoma povzročajo okužbe prebavil, lahko tudi serozni meningitis. Med paraziti, s katerimi se lahko okužimo med rekreacijo v sladki vodi, so najpogostejši kriptosporidiji, amebe in giardija, ki prav tako najpogosteje povzročajo prebavne težave. V sladkih vodah lahko najdemo leptospire, ki lahko pri človeku povzročajo leptospirozo, ki je lahko kratkotrajna bolezen z vročino in bolečinami v mišicah, lahko pa povzroči hudo okvaro ledvic in jeter.
Večina okužb je posledica zaužitja vode, ki je poseljena z različnimi mikrobi. Seveda so mogoče okužbe kože, zlasti če so na koži že prej rane ali razjede. Okužimo se lahko vsi. Vendar je potek bolezni pogosto težji pri tistih, ki že imajo oslabljen imunski sistem, dojenčkih, otrocih in starostnikih.
S katerimi simptomi se pokažejo take okužbe?
Večina prebavnih težav se začne s slabostjo v trebuhu, siljenjem na bruhanje, ki mu lahko sledi bruhanje, pozneje se lahko pojavi še driska. Težave trajajo večinoma od dva do pet dni. Pri hujšem poteku imajo bolniki vročino. Kadar gre za serozni meningitis, ki ga povzročajo enterovirusi, začnejo bolniki tožiti zaradi glavobola, moti jih svetloba, pri tem lahko bruhajo in imajo občutek otrplosti v vratu.
Ali so znana katera divja kopališča v Sloveniji, ki veljajo za spornejša in kjer so se vaši pacienti že večkrat okužili z bakterijami ali paraziti?
Nevarna so lahko vsa divja kopališča, kjer ni rednega nadzora nad kakovostjo vode. Večja nevarnost za okužbo je v kopališčih, v katera se steka voda iz neurejene kanalizacije ali v vodo priteka voda s pašnikov. Vsekakor se lahko mikrobi pojavijo tudi v urejenih kopališčih, kadar je tam veliko kopalcev in je temperatura vode visoka.
Kateri so opozorilni znaki vode v naravi, da ni primerna za kopanje?
Na žalost nam videz vode ne pove nič o tem, kateri mikrobi so v njej. Voda je lahko na pogled povsem čista, a so v njej kljub vsemu številni mikrobi, ki lahko povzročajo okužbe. Prav gotovo se ne kopamo v vodi, ki je že vidno onesnažena ali smrdi.
Ali kot zaščita pred okužbami v oporečni vodi res pomaga, če si plavalci območje genitalij ali ranico na koži namažejo z vazelinom?
Vazelin se po določenem času v vodi izpere, tako da nam daje kratko zaščito in le lažni občutek varnosti. Menim, da se ljudje, ki imajo večje rane ali razjede, ne bi smeli kopati ne v divjih ne v organiziranih kopališčih, ker s tem tvegajo, da si bodo okužili rano.
Več v Jani št. 30, 24.7.2012
