In če si hoče ženska najprej urediti materialni položaj in delati kariero, lahko zamudi svoja najplodnejša leta in nato ne more zanositi. A zdaj se zdi, da so biološki uri šteti dnevi: odkrili so možnost, kako žensko rodnost podaljšati v nedogled. No, teoretično.

Operacija, ki je nekoč veljala za eksperimentalno, zdaj to ni več: mladi ženski odvzamejo košček jajčnika, ga razrežejo na nekaj milimetrov velike trakove, zamrznejo in nato koščke enega za drugim v nekajletnih presledkih znova vsajajo v jajčnik. Tako ta nikoli ne neha delovati in ima torej lahko ženska otroke ne glede na starost.

Teoretično.

Menopavza? Ne, hvala! Menopavza utegne nekoč postati zgodovina, pravijo zdravniki, ki so se pred kratkim zbrali v Istanbulu na konferenci in se pogovarjali o tem, kako ženskam rodnost ohraniti v pozn(ejš)a leta. »Danes rojena ženska ima petdeset odstotkov možnosti, da dočaka sto let. To pa pomeni, da bo pol življenja preživela v menopavzi,« pravi ameriški zdravnik dr. Sherman Silber in meni, da pozna rešitev, saj je operiral že več žensk in jim presadil tkiva jajčnikov: »Lahko pa si že mlada ženska da vzet presadke in potem prvega presadit, ko se ji začne bližati menopavza, nato pa vsako desetletje po enega. Nekatere ženske si morda želijo preživljati menopavzo, druge pa ne.«

Seveda pa možnost, imeti otroka v pozni starosti, omejuje sposobnost telesa, da donosi zdravega otroka. Osemdesetletnica bi torej teoretično lahko zanosila, nosečnosti pa njeno telo ne bi bilo kos. In torej ni verjetno, da bomo videvali stare gospe z nosečniškimi trebuhi. Izključeno pa tudi ni.

Urici je odklenkalo Doslej se je po svetu rodilo že okrog trideset otrok ženskam, ki so jim odvzeli košček jajčnika, ga zamrznili, nato pa čez leta odtajali in vsadili nazaj. Večinoma niso potrebovale dragih postopkov, kakršen je zunajmaternična oploditev, temveč so zanosile po naravni poti. Zdravniki so bili nad uspehom presenečeni, tudi zato, ker so pričakovali, da bodo presadki delovali le nekaj mesecev ali kvečjemu nekaj let, pa se je izkazalo, da »pomlajeni« jajčnik tudi po osmih letih še vedno brezhibno deluje. »Fantastično, nismo pričakovali, da bo tak košček tkiva jajčnika uporaben tako dolgo,« je navdušen dr. Silber. In zato, pravi, presaditve tkiva jajčnika ne bi smeli več imeti za eksperimentalno tehniko. Kajti v marmeladi je muha: vse doslej operirane ženske so prebolele raka. Zdaj pa je že čas, pravi dr. Silber, da bi začeli operacije opravljati tudi pri vseh ženskah, ki si želijo v poklicu nekaj doseči in ob tem vedeti, da jih, če si bodo pri štiridesetih ali pozneje zaželele otroka, v tekočem dušiku pri minus 190 stopinjah Celzija čaka poskočen petindvajsetleten jajčnik.

 Kje je enojajčna dvojčica, ko jo zares potrebuješ? Ženske, ki zbolijo za rakom, so močno ogrožene, da zaradi zdravljenja postanejo neplodne – pri kemoterapiji je ta verjetnost od 40- do 68-odstotna, tudi zaradi radioterapije je lahko jajčnik delno ali povsem prizadet. Če želijo po zdravljenju imeti otroke, imajo več možnosti, če jim jajčece ali tkivo daruje njihova enojajčna dvojčica. Ker pa večina bolnic z rakom nima pri roki enojajčne dvojčice, se morajo odločati za druge postopke. Pred obsevanjem je mogoče, na primer, jajčnik z razmeroma preprosto operacijo prestaviti na varnejše mesto, lahko pa dajo zamrznit jajčeca ali tkivo jajčnika.

»Večina naših pacientk z rakom, ki so si dale zamrznit tkivo mladega jajčnika, čuti skoraj hvaležnost, da so imele raka. Kajti tako jim ni treba deliti strahu sodobnih samostojnih žensk, ki trepetajo, da se jim bo biološka ura iztekla,« pravi dr. Silber.

 Pridite spet Pri operaciji, ki jo je mogoče izvesti laparoskopsko, odstranijo skorjo enega jajčnika in trakove tkiva zamrznejo v tekočem dušiku. Koščki so zelo majhni, 1 krat 1 krat 5 mm. Poseg sploh ne ogroža plodnosti ženske. Po končanem zdravljenju po en košček odmrznejo in prišijejo na drugi jajčnik, ki so mu pred tem odstranili skorjo. Čez nekaj mesecev, povprečno štiri in pol, jajčnik že povsem normalno deluje. O prvi uspešni presaditvi tkiva in poznejšem rojstvu zdravega otroka leto zatem so prvič poročali leta 2004.

Odtlej so poročali že o mnogih presaditvah in srečnih materah – nekatere ženske so imele po presaditvi celo več otrok.

Več v Jani št. 33, 14.8.2012