Pogosto se ponavljajo in medicina vse do danes ni znala razvozlati, zakaj. Z najsodobnejšo tehnologijo in novimi raziskavami pa bodo razkrili tudi to skrivnost. In to tudi pomeni, da vedo, kako težavo odpraviti. S cepljenjem.
Rezultati najnovejše raziskave, ki so jih objavili strokovnjaki Cell Press v reviji Immunity, razkrivajo skrivnosti na ravni celic in molekul, kjer naj bi se razvil imunski odgovor na okužbo. Po besedah glavnega raziskovalca Somana Abrahama z univerze Duke očitno mehur in sečevod ne moreta razviti dovolj dobrega imunskega odgovora na bakterijo, ki ju napade, kar pojasnjuje tudi pogostost ponavljanja okužbe. Drugače povedano, naša sečila niso dobro opremljena za boj proti bakterijam. Po vsej verjetnosti jih ne prepoznavajo kot napadalce, zato se imunski sistem ne vzpostavi in boj proti bakterijam se ne začne. Ker so agresivne in se hitro množijo, se kmalu po okužbi pokažejo znaki vnetja, to pa pomeni, da se je obrambni sistem zbudil. Takrat je okužba že zelo razvita, zato je telo večinoma samo ne more odpraviti. Znanstveniki zatrjujejo, da bi to lahko preprečili s cepljenjem. Cepivo bi namreč »obudilo spomin« imunskega sistema, da bi se odzval takoj, ko bakterija pride v telo. S tem bi preprečili in ustavili razvoj okužbe, še preden bi lahko povzročila vnetje.
Mehur okužbi ni kos
Urinarne okužbe v veliki večini povzroča bakterija Escherichia coli (E.coli). Med najbolj izpostavljenimi je prav mehur, česar medicina dolgo ni znala pojasniti. V telesu imamo nekaj delov, organov, o katerih medicina pravi, da so imunsko tolerantni oziroma privilegirani. Črevesje, na primer, je vajeno prisotnosti bakterij, virusov in glivic vseh vrst, saj imajo ti mikroorganizmi pomembno vlogo pri presnovi, prebavi in vsrkavanju hranil. Zato ne napadejo kar vsake bakterije, temveč le tiste in tedaj, ko jih je preveč. Takrat začne lahko vsaka delati škodo, ki jo občutimo različno, od driske naprej. Očitno se mehur obnaša podobno in zato ne zažene obrambnega sistema, ko ga napade bakterija. Ena od drugih raziskav je pokazala, da E.coli ostane v mehurju še tedne po okužbi. Poskuse so delali na miših, ki prav tako niso mogle razviti imunskega odgovora na omenjeno bakterijo. Znanstveniki so sklenili, da gre verjetno za splet več okoliščin, ki pa so, na žalost, zelo pogoste: okvarjen oziroma oslabljen imunski sistem, stalna prisotnost bakterij in še slabše posredovanje molekul, ki naj bi spodbudile imunski odziv, povedano zelo poenostavljeno. Če so omenjene molekule (sproščajo jih posebne, za to odgovorne celice) dejavne na začetku okužbe, jo lahko odpravijo. Poskusi in raziskave so namreč pokazali, da te molekule igrajo ključno vlogo pri ustavljanju okužbe in njenih posledic. S spodbujanjem močnega imunskega odgovora v mehurju oziroma v sečilih je torej mogoče vnetje preprečiti. Odkar znanost ve, kaj za to potrebuje, lahko pričakujemo, da bomo kmalu dobili omenjeno cepivo. Verjetno bo namenjeno predvsem tistim, pri katerih se okužbe z vnetjem kar naprej ponavljajo. Takih pa je zelo veliko. Po mnenju strokovnjakov bodo verjetno omenjene raziskave razložile tudi razvoj drugih bolezni, med njimi raka.
