Srečko Žerjav, lovec in direktor strokovne službe pri Lovski zvezi Slovenije, pravi, da je divjih prašičev ne le v Sloveniji, temveč skoraj po vsej kontinentalni Evropi čedalje več, zato po hrano prihajajo v neograjene vrtove in na polja blizu naselij. Pri nas jih je trenutno največ na Primorskem, Goriškem, v Brdih, na Krasu, v Spodnji Soški in Savinjski dolini. V teh dneh, zlasti ponoči, ko se odpravijo po hrano, nanje lahko naletite tudi na ljubljanskem Golovcu. Bomo morali res vso obdelovalno zemljo ograditi? So nevarni?
Srečko Žerjav je divje prašiče že večkrat srečal na lovskem obhodu po gozdu: »Doslej sem jih naenkrat srečal največ osem, dve divji svinji z mladiči, saj se sicer takoj, ko zavohajo ali slišijo človeka, umaknejo. Vohajo namreč tako dobro, da zavohajo koruzno zrno v luži pod vodo, vidijo pa nekoliko slabše. Z lovske opazovalnice pa sem jih opazoval tudi po petnajst naenkrat. Divji prašič je izredno inteligentna žival, prilagodljiva in plašna, praviloma ni agresivna do ljudi, razen takrat, ko svinja ščiti mladiče ali je žival ranjena. V gozdu nanj naletimo, če človeka ne zavoha ali sliši, predvsem ponoči, ko se odpravi po hrano. Znano je, da se na Krasu in v Vipavski dolini divji prašiči zgodaj ponoči odpravijo na njive, nato pa se pred zoro vrnejo v svoja skrivališča. Ker je zdaj višje v hribih še precej snega, se divji prašiči pomikajo v nižje predele.«
Tudi na Golovcu
»V tem času jih je najbrž mogoče ponoči srečati tudi na Golovcu v Ljubljani. Nekajkrat so bili tam zaradi divjih prašičev že poškodovani psi. Spomladi, ko so našli gnezdo divjih prašičev, jih je divja svinja napadla in poškodovala, saj je branila svoje mladiče. Zaradi tega najpogosteje napade.« Zakaj se število prašičev tako povečuje? »Eden od vzrokov je zaraščanje krajine, denimo na Krasu, kar divjim prašičem daje dobro zavetje. Drugi razlog so monokulture, denimo koruza, saj tam radi ostanejo toliko časa, dokler jih ne požanjejo. Tretji razlog naj bi bile tudi klimatske spremembe, segrevanje ozračja že spomladi, saj tako preživi več mladičev. Poleg tega svinje polegajo že v drugem letu življenja, vse leto, prve spomladi, druge junija in tretje septembra, pa tudi v drugih obdobjih. Njihovo število je odvisno tudi od tega, kako obrodi gozd. Predlansko jesen je bilo na primer gozdnih plodov v izobilju, zato je bilo lani opaziti povečanje divjih prašičev. Na Krasu, v Spodnji Soški dolini, v Vipavski dolini in na Goričkem jih je bilo toliko, da so upravljavci prosili Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS za izreden poseg v populacijo. A je kljub povečanemu odstrelu niso bistveno zmanjšali, zato je njihovo število tam še vedno problematično.«
Nočne gostije
Ali se divji prašiči po dolgi zimi bližajo bivališčem zaradi pomanjkanja hrane? »To ni povezano le z dolgo zimo. Divji prašiči, vsejedi, tudi sicer iščejo beljakovinsko hrano v zemlji, to so črvi, ogrci, miši, čebulice in tako naprej, hranijo pa se pretežno z rastlinsko hrano. Ritje po njivah je za divjega prašiča značilno ob menjavi dlake, odvisno pa je tudi od tega, koliko je sicer v naravi na razpolago druge hrane.« Čez dan se divji prašiči najraje zadržujejo v goščavi in mladih gostih nasadih ali v trstičevju. Zvečer se odpravijo po hrano v gozd ali na njive. Zlasti monokulturni iglasti gozdovi so zanje preskromni, zato si iščejo hrano tudi zunaj gozda, predvsem na njivah. Druga oblika kmetijske škode je predvsem ritje po negovanih travnikih in pašnikih, v katerih je dovolj ogrcev, črvov ali čebulic. Ker so se divji prašiči vso jesen in zimo hranili predvsem z bogato škrobno hrano, kot so želod, kostanj ali žir, jim spomladi primanjkuje mesne hrane oziroma živalskih beljakovin, zato se ritje na travniških in pašniških površinah pojavlja predvsem spomladi.«
