Potem ko smo pozimi »reševali« Semenarno, zgodbo, ki še zdaleč nima konca, tema o semenih postaja čedalje bolj pereča in čudna. V ponedeljek, 6. maja, se bo v Evropskem parlamentu začel posvet, ki je že zdaj precej razburil javnost po Evropi in tudi pri nas. Za kaj gre? Komisija EU pripravlja novo regulativo evropskega semenskega trga – revizijo uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. S tem dokumentom bo postala pravnomočna odločitev Evropskega sodišča iz julija 2012 – da smejo kmetje prodajati samo uradno dovoljena semena.
Enaka semena za ves svet?
Doslej so bile stare in redke sorte, ki jih vzgajali včasih in se danes trguje z njihovimi semeni le v majhnih količinah, izvzete. Če se bo izteklo po načrtih komisije, pa mali kmetje in zasebniki ne bodo smeli svojega pridelanega semena niti podariti. Obenem se, trdijo tisti, ki so dvignili glas, številne ustaljene stare sorte zelenjave in žita ne bodo več pridelovale. Obvezna registracija vseh sort bo pripeljala do popolnega poenotenja. Drobno strukturirano kmetijstvo bo tako popolnoma izključeno iz prodajanja semen, pravi priloženo besedilo skupne peticije civilnih skupin Arche Noach (tudi med našimi vrtičkarji priljubljeno avstrijsko združenje, ki si prizadeva za ohranjanje ogroženih vrst zelenjave, sadja in žit) in Global 2000. Za manjše ponudnike so postopki odobritve za semenske sorte povezani z nepremagljivimi birokratskimi in finančnimi ovirami. Ob tem se bojijo zagroženega strogega uradnega nadzora, saj za menjavo neodobrenega sortnega semena grozijo visoke kazni. Vsi trdijo, da bodo zaradi te uredbe imeli največjo korist veliki živilski koncerni (spet), ki si že zdaj delijo večinski delež trga s semeni.
Potrošnik brez izbire
Že leta se lobiji agrarne industrije v Bruslju trudijo ustvariti okolje (beri: poslansko voljo), da bi dobili t. i. semenski kartel. Cilj je kontrola celotne produkcije živil preko nekaj koncernov. Že danes so ponekod manjši pridelovalci zaradi prijav Monsanta&co prisiljeni kupovati izključno njihova semena, v prihodnosti pa jim grozijo tudi kazni. V odprtem pismu več kot ducat evropskih okoljskih organizacij, naslovljenem na komisijo in parlament EU, piše, da odslej potrošnik ne bo imel skoraj nobene izbire, kaj bo pristalo na njegovem krožniku. Manj raznolikosti pomeni tudi manj barv in okusov ter slabšo kakovost živil. EU torej zahteva ravno nasprotno od tistega, kar je danes jasno že vsakemu otroku: kako pomembna je biodiverziteta, čim večja raznolikost vrst, in da bi se torej moralo ponuditi večjo izbiro sort, še posebej pa vrste, prilagojene lokalnim razmeram. Tako bi se tudi poraba pesticidov, gnojil in vode zmanjšala in bi posledično omejili onesnaževanje vode ter tal.
Odredba še ni pravnomočna: komisija EU jo bo predložila 6. maja, potem pa se bodo z njo ukvarjale članice EU.
