Sicer pa so tudi šparglji tistega toplega, a bolj oblačnega dneva le tu in tam sramežljivo kukali iz zemlje. »Po šparglje ni treba prav daleč. Veste, tukaj so šparglji povsod, bolj ali manj v vsakem grmu,« so nam povedali. »Že, a jih človek mora znati poiskati,« smo si rekli tisti, ki smo prišli ponje iz Ljubljane, domov pa smo se vrnili s skromnim šopkom. No, kljub temu jih je bilo dovolj za pošteno frtaljo. In kakšna je filozofija iskanja špargljev? »Je ni: iščeš tam, kjer je veliko grmovja.«
Že na prvi pogled je bilo jasno, da si je narava letos zaradi zime, ki se je zavlekla v pomlad, tudi na Krasu privoščila daljši počitek. Za potikanje med bodičevjem, plezanje po skalah in prežanje za kačami smo si manj izurjeni iskalci divjih špargljev iz Ljubljane želeli lep sončen dan, toploto in predvsem več časa, dan je bil namreč nabit s programom, saj so nam hoteli Kraševci pokazati vse, kar imajo v svoji turistični ponudbi, z bogato obloženimi krožniki pa so nam dali vedeti, da bodo kraški gostinci vse do konca maja ponujali raznolike jedi iz divjih špargljev, ob katerih seveda ne bo manjkalo ne pršuta ne vina.
Mesec špargljev na Krasu se je prejšnji teden začel v gostilni Kraljestvo pršuta z degustacijsko delavnico kraških suhomesnatih izdelkov in vin, sledila jim je še degustacija jedi iz špargljev. Tisto, kar so tukajšnji prebivalci nekdaj imeli za navaden plevel, so kraški gostinci vrhunsko oplemenitili. Iz divjih špargljev znajo narediti – poleg preprostih jedi, kakršne so kraške none pripravljale svojim vnukom – nešteto kulinaričnih presežkov.
Zakaj so divji šparglji danes tako cenjeni? Tudi dobesedno, saj boste na ljubljanski tržnici za šopek plačali od 10 do 20 evrov. »Splošna težnja k zdravi prehrani,« pravi Marija Merljak, prehranska strokovnjakinja in poznavalka kraške kulinarike. »Divji šparglji vsebujejo – tako kot vse divje rastline – tudi do dvajsetkrat več nekaterih koristnih snovi kot gojena zelenjava. Gre za to, da se mora takšna rastlina na vso moč boriti za svoj obstoj v skopi zemlji med kamenjem in bodičevjem. Tako se potem bori tudi v našem telesu.«
Šparglje »stražijo« kače
Nismo bili obuti ravno v čevlje z visokimi petkami, vendar pa med nami gosti ni imel nihče popolne oprave za nabiranje špargljev: zaščitnih rokavic, gumijastih škornjev in vrhnje delovne obleke. Ta oprema je menda resnično potrebna, saj ko se človek poda v grmovje, misli samo na šparglje in tako ni pozoren na druge stvari. Vse bolj nevarni so klopi, najbolj pa kače, zlasti modras. Vodnica, s katero smo se odpravili »na lov« za zdravilnimi poganjki, nam je sicer pojasnila, da so zgodbe o kačah pretirane in da so namenjene predvsem nabiralcem od drugod, ki vdirajo na tukajšnja območja špargljev, a previdnost kljub temu ni odveč. »Nabiralcev je v zadnjih letih resnično veliko, a se marsikateri od njih ustavi že pri prvi kači. Ko se enkrat ustrašiš kače, se bojiš vsakega grma,« je pojasnjevala naša vodnica. Zato poznavalci pravijo, da je treba šparglje nabirati zvečer – od sedme ure do noči, ko ni kač.
