Konec je 119-letne tradicije. S to na novo sprejeto odločitvijo so nas seznanili na dan našega obiska v tovarni. Delavci imajo že v rokah odločbe o odpovedi delovnega razmerja, mi pa smo v tovarni lovili preostale utrinke preteklosti ter delavce, ki delajo tisto, kar je treba oddelati. In v obupu zrejo v prihodnost.
»Moj najlepši spomin iz otroštva je prebujanje pri babici in dedku ter zajtrk – pečeno jajce v belem emajliranem krožniku, obrobljenem z modro črto, in kislo mleko v modrem emajliranem lončku z belimi pikami. To je spomin na srečo in občutek varnosti. Še vedno imam obe posodi na polički,« mi je dejala prijateljica, ko sem ji povedala, da pripravljam reportažo o umirajoči tovarni EMO ETT, tovarni, ki je nekakšen ostanek nekdaj velike proizvodnje emajlirane posode v Celju. Tudi sama sem zaljubljena v večino stvari, ki so jih z vrhunskim dizajnom desetletja izdelovali v tovarni EMO Celje. Zame so te posode in vsi ti predmeti globoko prežeti s spomini in nostalgijo, zato še vedno krasijo moje police ali nadomeščajo cvetlične lonce. V Sloveniji, še zlasti pa na območju nekdanje Jugoslavije, boste težko našli koga, ki ne pozna emajlirane posode in drugih uporabnih predmetov tovarne EMO, še redkejši pa so tisti, ki ne bi imeli kakšnega čustev polnega spomina nanje. Priznam, da se najdejo tudi posamezniki, ki pravijo, da jih ta posoda spominja na revščino in da je zaradi tega ne marajo. Res je, da so se v teh posodah morda kuhale malce skromnejše jedi, vendar pa so se okoli njih zagotovo zbirali ljudje, ki so imeli v sebi več duha in človečnosti pa tudi več dobre volje, kot jih premoremo danes.
V katerem stoletju smo se znašli?
Prav nič obetaven ni bil dan našega obiska v tovarni EMO Celje, ki je s svojim propadlim videzom pravi čudež med neštetimi nakupovalnimi središči v celjskem Cityju. Verjetno je prav zato zanimiva tudi za potencialne kupce, ki bi jo radi porušili, zravnali z zemljo in postavili še eno nakupovalno kraljestvo. Ko smo iz te »bleščeče« sedanjosti stopili čez prag v tovarno EMO, se je zdelo, kot da bi poleteli skozi čas, in to za celo stoletje v preteklost, ko so leta 1911 v manjšem obratu začeli izdelovati emajlirane posode s simbolom dveh levov. Še pred tem, leta 1894, je Adolf Westen starejši ustanovil tovarno emajlirane posode v Gaberjah pri Celju. Leta 1945 je uspešno podjetje prešlo v državno last in nadaljevalo tradicijo pod znamko EMO. Skratka, iz majhne emajlirnice je nastala ena največjih tovarn v srednji Evropi. Tovarna je poznala samo nenehen napredek, in to tako po prvi kot po drugi svetovni vojni. Njeni izdelki so pomenili najvišjo kakovost na tem področju. Poleg emajlirane posode so izvažali pocinkano in pokositreno, pokositrene transportne kangle za mleko, higiensko-tehnične predmete, jeklene kotle za centralno ogrevanje, jeklene radiatorje, jeklenke za butan in propan ter ekonom lonce. Svoje izdelke so izvažali v več kot 25 čezmorskih držav, in to predvsem na Bližnji vzhod. V prvih dvajsetih letih obstoja se je proizvodnja v tovarni EMO Celje povečala za več kot 250 odstotkov.
