...kot je bilo razbrati iz spletne anonimke, v kateri je bil viden izpisek bančnega računa banke HSBC? Ne, analiza fotografije je dokazala, da gre za slab ponaredek. Za laž! Kaj pa če je res sestra Hilde Tovšak in ali je – anonimka gor ali dol – res materialno najbogatejša Slovenka? Laži, jasno! A takšne kosti glodajo Slovenci zato, ker jim neprestano servirajo nove in nove. In je zato ponarejanje in razširjanje prijavila policiji. »Ker presega vse meje, ker se ne dotika le mene, temveč tudi širše družbe, saj ob vseh stvareh, ki jim jih servirajo, ljudje ne vidijo jasno ne težav ne skupnega napredka, dobrega! In je zato neodgovorno: spoštuj sebe, svoj narod, delaj pošteno, etično in v skupno dobro!« Kot dela Štefka Kučan vse svoje življenje.
Pred slabimi tremi leti ste mi rekli, da naj bi bil intervju, ki sva ga imeli, vaš zadnji, ker si želite živeti v miru s seboj in drugimi. A videti je, da vam nekateri ljudje ne privoščijo miru, saj se kar naprej pojavljate v medijih. Kaj se dogaja?
Začudena sem, saj sem se od teh stvari odmaknila. V preteklih časih, ko je bil Milan predsednik, sem naredila vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi bila država uspešna. Da niti ne govorim o Milanovih prizadevanjih. Zdaj, ko sem že krepko zakorakala v leta, sem želela v miru živeti z otroki, vnuki, naravo in ljudmi, ki jih imam rada, skratka s tem, kar mi je bilo v življenju in skozi spomine dano kot najboljše.
Zagotovo vas stvari, ki jih pišejo in govorijo v medijih, prizadenejo, ker posegajo v vašo intimo, v osebno življenje: o denarju, ki naj bi ga imeli v Mehiki, in podobno. Kaj je s temi govoricami?
Čudijo in zabolijo me zato, ker so utemeljene na lažeh, nepreverjenih govoricah in anonimkah. Prizadeta sem tudi zato, ker ti pojavi razgrajujejo družbeno skupnost. Ne gre samo zame, jaz sem samo eno od imen, eden od primerov, na katere lahko obesijo te zlonamerne govorice, toda te vplivajo na ljudi, na njihovo dojemanje življenja, na njihovo miselnost. Motijo jih in zmotijo, da ne vidijo pravih problemov ali pravih, dobrih idej, ob katerih bi se morali vsi mediji polno angažirati: ljudi bi morali vzpodbujati v njihovi kulturni kondiciji, kulturnem dialogu, ustvarjalnosti, iskrenosti, resnici, stvarnosti, iz katerih res lahko izhaja človekova ustvarjalna moč.
Tega denarja v Mehiki, kot je na fotografiji ponarejenega dokumenta, nimate?
Ne. Nikjer. Mehiko bi si sicer rada ogledala, jo obiskala, toda žal ni bilo priložnosti, ne prej ne sedaj. Na novico sem naletela slučajno, ko sem napol poslušala radio in jutranjo pogovorno oddajo na Valu 202. V njej je bilo rečeno, da po spletu kroži anonimka o tem, da imam v Mehiki račun z milijoni dolarjev. Komentar je bil, da je ta anonimna novica tako nenavadna, da ne more biti resnična, toda novica se je razširila tudi po radiu. To je vzpodbudilo moje znanke in znance, da so me klicali in spraševali, ali sem slišala – odgovorila sem, da le napol. Spraševali so, ali se zavedam razsežnosti te zlonamerne novice. Klicev je bilo veliko, zato sem poklicala moža in mu povedala, kaj se dogaja, nato pa so začeli klicati tudi novinarji. Novica se mi je zdela nezaslišana. Ko je Milan prišel domov, je prinesel print anonimke s spletne strani Pod lupo, ki je to anonimko povzela ponoči. Že na prvi pogled se je videlo, da gre za lažno, ponarejeno lepljenko. Tudi moje uradno ime ni bilo pravilno napisano. Zame je to zelo podlo dejanje, tako namerno, lažno, kot so bila nekatera podtikanja že od lanske jeseni (in še prej), z blatenjem in drobcem laži v medijih, tako časopisnih kot spletnih in televizijskih, da je bilo jasno ...
