Prekrasna zgradba, na prostoru, od koder se odpira enkraten pogled na Kvarnerski zaliv, umeščena v pobočje, kjer je v bližini nekaj krščanskih pokopališč, gradi most, ki povezuje različnost. Center je zasnoval eden najpomembnejših hrvaških sodobnih kiparjev Dušan Džamonja, a je žal umrl, še preden so postavili temeljni kamen.
Islamski center na Reki je dobro viden že z reške obvoznice, pot do njega pa je nato precej zapletena, vendar dobro označena. Vije se po vzpetini gor in dol, po ozkih uličicah med hišami. Ko nam je le uspelo priti do cilja, je bila slika veličastna. Prostorna parkirišče in garaža ter ogromna ploščad s pogledom na morje – sodobna arhitektura komaj kaj spominja na džamijo z minaretom. Islamski center bo združeval versko, kulturno in izobraževalno poslanstvo, hkrati pa bo lahko turistična znamenitost tako za muslimane kot za predstavnike drugih ver in ateiste. Na to kaže podatek, da si ga je samo v prvih petih dneh po uradnem odprtju ogledalo okoli štiri tisoč ljudi, ki niso muslimani.
Zamisel je tlela več desetletij
Tri leta in dva meseca je minilo od dneva, ko so položili temeljni kamen, do odprtja centra in ob tem glavni imam reške islamske skupnosti Hajrudin Mikanović ni skrival zadovoljstva. »Načrti in zamisel o ureditvi prostora, kjer naj bi se muslimani zbirali in molili, so obstajali že od leta 1966, ko pa so bili že zelo blizu uresničitve, jih je v 90. letih onemogočila vojna. Kasneje se je zapletlo, ko je eden najboljših bosanskih arhitektov vseh časov, dr. Ahmed Hadrović, predložil projekt, a je bil razglašen za plagiat neke poslovne zgradbe v Amsterdamu, kar je postopek ustavilo. Potem smo k sodelovanju povabili kiparja Dušana Džamonjo. Ko je bila zasnova pripravljena, so načrte pokopale negotove razmere.«
Mošnjo je razvezal katarski emir
»Večji del denarja za ta deset milijonov evrov vredni projekt so prispevali katarski emir Hamed bin Halife Al Thani ter številni manjši donatorji, ki so prispevali po svojih močeh,« je razložil Mujkanović. »Naši verniki plačujejo mesečno članarino okoli 60 evrov, seveda, če to zmorejo, in velik del tega denarja bomo namenili za delovanje islamskega centra, seveda pa to še zdaleč ne bo zadostovalo, zato že proučujemo možnosti, da bi nam katarski emir tudi v prihodnje pomagal. Otvoritve se, čeprav je bilo načrtovano, ni mogel udeležiti, njegov obisk pričakujemo v naslednjih mesecih. Na Hrvaškem naj bi se mudil poslovno, proučil naj bi nekaj možnosti za poslovno sodelovanje. Mi smo mu neizmerno hvaležni, da se lahko ponašamo s sodobnim in, to si upam trditi, najlepšim islamskim centrom v Evropi.«
Center za medkulturni dialog
»Islamski center je veliko več kot le zgolj džamija in molilnica, je zgradba, ki bo povezovala in brisala meje med ljudmi. V našem centru so dobrodošli vsi, ne glede na vero in narodnost. Smo za kulturni dialog, zato ne bodite presenečeni, ko bomo v centru organizirali katoliško predavanje. Prepričan sem, da bomo muslimani z zanimanjem poslušali o vrednotah in običajih katolikov ali predstavnikov kakšne druge vere. Muslimani smo naklonjeni dialogu, a žal vse prevečkrat povezani s političnimi škandali, ki mečejo slabo luč na vse nas, in prav zato so taki centri priložnost, da nas ljudje pobliže spoznajo.«
