Mnoge države, ki se zavedajo pomena naravnega okolja, rečejo odločen ne. Tako je na primer propadla zamisel za podoben projekt na hribovitem območju v Avstriji, saj so bili prebivalci odločno proti. Kranjskogorčani pa lahko razpišejo le posvetovalni referendum in zapravijo 25 tisoč evrov proračunskega denarja v že tako osiromašeni občinski blagajni, vendar to ne bi pomenilo zakonske podlage, da bi upoštevali njihovo voljo.
Kranjska Gora in celotna prelepa dolina sta se dodobra prebudili iz dolgega zimskega spanja in zasijali v vsej svoji lepoti. Cvetoči travniki, zeleni gozdovi in čudovite kulise gora v človeku vzbudijo posebno razpoloženje, saj ti ob vsej tej lepoti zaigra srce. Mi smo sicer tega vajeni, ker je vsa Slovenija tako lepa, kako so nad to dolino vzhičeni tujci, pa je težko verjeti, če ne vidiš. Turisti s fotoaparati in nasmeškom na obrazu hitijo, da bi čim več teh lepih spominov odnesli s seboj na fotografijah. Le kaj neki bi si mislili, če bi vedeli, kaj se plete v glavah investitorjev, ki želijo skozi to čudovito dolino speljati plinovod, jo vsaj za leto spremeniti v gradbišče s hrumečimi stroji, težkimi tovornjaki na cestah, z rakovo rano, ki se ne bo tako hitro zacelila.
Napaka? Žal ne.
»Jaz sem proti, a lahko govorim le v svojem imenu,« pove kranjskogorski župan Jure Žerjav. Novica o spremembi trase je postala aktualna konec lanskega leta in je marsikoga presenetila. Sprva je namreč kazalo, da bo plinovod potekal do Šempetra pri Gorici, kjer naj bi prečkal mejo z Italijo. Zagotovo se vsi strinjamo, da je poseg v naravo moteč kjerkoli, je pa res, da je plinovod na kmetijskem zemljišču in ob avtocesti manj moteč kot v občutljivem gorskem okolju, na pragu Triglavskega narodnega parka. Sicer pa Jure Žerjav opozarja še na eno napačno informacijo, ki se pojavlja v javnosti.« Tu ne gre za plinovod Južni tok, ampak tako imenovani prenosni plinovod Vodice–Rateče M 10, je pa res, da naj bi se ob njegovi izgradnji nanj priključil tudi Južni tok. Ko so se pojavile govorice o tem, da bo šla trasa plinovoda skozi Zgornjesavsko dolino, sem pomislil, da gre za napako,« pove župan in doda, da je reagiral takoj, ko so jim projektanti predstavili načrte. »Na investitorja sem naslovil dopis s prošnjo, da nam predstavijo študijo izvedljivosti, a so mi pojasnili, da je zaupne narave. Obrnili smo se tudi na resorno ministrstvo, predvsem da bi se izognili nadaljnjim težavam, a so nas zavrnili, češ da prehitevamo in da bo plinovod tako ali tako vkopan v zemljo. Je pa res, da so leta 2010 ob načrtovanju prostorskih načrtov pristojni zaprosili za mnenje in že takrat je Komunala Kranjska Gora opozorila, da gre za izjemno občutljivo okolje.«
Cenejše gretje? Sploh ne.
»Se bomo vsaj ceneje greli,« meni eden izmed naključnih krajanov Kranjske Gore, ki ga ujamemo naključno. »V teh hudih časih, ko imajo ljudje le še toliko, da komaj preživijo, se vsak prihranek pozna, in če se bomo lahko priključili na plinovod, bo to nekaj pozitivnega.« A kot nam pojasni župan, veliko ljudi nima pravih informacij. »Gre namreč za transportni plinovod, na katerega se ne bo moč priključiti. Občina od tega ne bo imela nič, le neka nadomestila bodo pripadala lastnikom zemljišč, po katerih bi šla trasa, a tu gre za nizke, niti omembe vredne zneske.«
