Kitajska velja za eno najbolj poseljenih držav na svetu. Prebivalstvo, ki ga je zdaj že več kot 1,35 milijarde, se kljub vladnim omejitvam števila rojstev vsako leto poveča za okrog deset milijonov. In čeprav je Kitajska tudi ena največjih proizvajalk hrane, jim je spet primanjkuje. Govorimo predvsem o zdravi hrani. Ta je na Kitajskem rezervirana za funkcionarje komunistične partije in člane raznih elit.
Leta 2008 je v svetu odjeknila novica, da je zaradi kemikalije melamin, ki so jo našli v mleku, zbolelo več kot 50.000 otrok, štirje so umrli. In ko je Kitajcem ravno uspelo pozabiti ta škandal, so letos izbruhnili novi. Trojica je prodala 40 ton svinjine, ki je poginila zaradi virusnega obolenja. Skoraj sočasno pa je kitajska oblast prijela več kot 900 ljudi, ki so jih osumili goljufij pri proizvodnji in prodaji mesa ter mesnih izdelkov. Med drugim naj bi restavracijam prodajali podganje in lisičje meso.
Je izvoz hrane na Kitajsko lahko priložnost za Slovenijo? Kitajska na leto uvozi 430 milijonov litrov vina, od tega več kot dve tretjini iz Evrope. Po podatkih slovenskega veleposlaništva je na Kitajskem že več kot deset slovenskih vinarjev. Eno prvih, ki je svoje vino pred dobrimi petimi leti začelo izvažati na Kitajsko, je podjetje Vina Koper. »Ko smo začeli poslovati s Kitajci, so kupovali predvsem francosko vino, zdaj tudi naše postaja zanimivo. Kitajska je za nas zanimiv trg, problem je le v tem, da ni stalnosti. Tudi administracija je precej zapletena, pogosto moramo opravljati analize v posebnih laboratorijih. Glede nismo imeli posebnih problemov. Ne vemo pa, kaj se bo zgodilo, če bodo Kitajci sprejeli zaščitne ukrepe glede uvoza vina iz EU,« je povedal Aleš Ekstanič, področni vodja Vina Koper. Tudi Blaž Edšidt iz podjetja Radgonske Gorice pravi, da je azijski trg že od nekdaj zanimivi. Čeprav je njihovo podjetje šele dobro začelo sodelovati z njim, se že lahko pohvalijo, da so jih opazili. »Udeležili smo se sejma v Hongkongu, ki je odskočna deska na kitajski trg in zmagali z enim od naših proizvodov. Tigrovo vino so na sejmu ocenili kot najboljše belo polsladko. Tudi sicer so naše vino ocenili kot kakovostno, všeč jim je bil tudi okus in vonj. Največ zanimanja je bila deležna naša zlata radgonska penina gold z zlatimi delci.« Edšidt pravi, da jim je Kitajska odprla vrata tudi na trge v drugih azijskih državah. »Pripravljamo se na trg Singapurja, Indije in Šrilanke. V tem mesecu se bomo udeležili tudi sejma v Tajpeju.«
Podjetje Dana že sedem let posluje s Kitajsko. Damjan Ostanek, vodja prodaje za tuje trge podjetja Dana, pravi, da jim je vrata na kitajski trg odprl obisk sejma SIAL v Šanghaju. »Na Kitajsko so nas usmerili ekonomski kazalniki in delček intuicije. Na sejmu smo bili prava atrakcija. Tam smo navezali tudi stike z možnimi uvozniki.« Najprej so na Kitajsko izvažali sokove in nektarje v različnih tipih embalaže, letos so ponudbo razširili še na sadne napitke v PET-plastenkah, ledene čaje in vode z okusi. »Lani smo na Kitajsko odpremili 15 zabojnikov, letos smo to številko že presegli. Čeprav je birokracija ista kot pred sedmimi leti, je poslovanje s Kitajsko čedalje lažje, ker se posel in prodaja razvijata v pravo smer. Sicer je birokracija del Kitajske in jo moraš vzeti v zakup. Je pa ta dežela vsekakor priložnost za slovensko živilsko industrijo tudi zato, ker je naša hrana kakovostnejša. S prevozom nimamo večjih težav vsaj glede stroškov, saj ladjarji zagotovijo relativno nizke cene. Včasih lahko nastane problem le zaradi časa. Kar 35 dni namreč traja, da blago prispe na Kitajsko, kar je lahko ovira za podjetja, ki proizvajajo izdelke s kratkim rokom trajanja.«
Aprila so predstavniki podjetja Dana na gospodarski zbornici gostili delegacijo poslovnih partnerjev iz Kitajske. Takrat so pripravili tudi srečanje, ki se ga je udeležilo osem naših podjetij. »Partnerji iz Kitajske so nam sporočili, da bodo na podlagi srečanja začeli sodelovati z enim od podjetij.«
