Včasih, ko še ni bilo hladilnikov, so morale gospodinje surovo maslo, da se ni pokvarilo, prekuhati. Danes, ko nam tega ni več treba početi, so ga ljudje spet začeli ceniti. Gurmani ga cenijo, ker jedem izboljša okus, ajurvedski zdravniki pa ga za zdravljenje uporabljajo že tisočletja. To topljivo maslo živo rumene barve in prijetnega okusa, ki so mu v času naših babic rekli žonta, masunek ali zgolj maslo, ljudje danes poznajo pod različnimi imeni: ghee, ghi, gi, kulinarično zlato, kraljeva hrana. Zvočni terapevt Dušan M. Z. Badovinac iz Zavoda za zdravo življenje je kuhano maslo oplemenitil še z zvokom gonga in školjke. Rezultat – zlati ghee, ki mu niti temperatura niti čas ne prideta do živega. »V tekoči obliki je zlate barve in je čista energija. Če ga uporabiš za svečo, je plamen brez saj, skratka najčistejši.«
Kaj pravzaprav je ghee?
Beseda ghee izhaja iz besede ghrta, ki je stara protoindoevropska beseda in pomeni maziliti ali zajeti v olje. Iz te besede sta se razvili beseda hristos (Kristus) in mesaja (mesija). Mesija v prevodu pomeni maziljenec, za Kristusa pa vemo, da je ljudi zdravil tudi z maziljenjem. Osnova njegovih mazil je bilo oljčno olje ali kuhano maslo, v katero so bila dodana še razna zelišča, kot je prava konoplja, lovor, žajbelj, pelin … In ko je bilo telo celo premazano s takim mazilom, so se človeku začele dogajati zelo intenzivne reči, od razodetij do preobrazbe.
Ghee je kuhano maslo …
Res je. Maslo, ki je popolnoma drugačno od surovega. Najočitnejša razlika med njima je, da surovo maslo uporabljamo samo v prehrani in da se v nasprotju z gheejem hitro pokvari.
Kako ga naredimo?
Dober ghee lahko nastane samo iz dobrega mleka. Zato s prijateljem Goranom Grdičem, s katerim izdelujeva zlati ghee, paziva, od kod izbereva surovino. Krava je namreč kot čebela. Če sta dobri paša in krma, bo tudi mleko dobro. Zelo pomembno je, da se krava del leta pase zunaj, kjer nanjo s svojo energijo vplivata sonce in veter, da pije živo vodo in se hrani z rastlinami, ki rastejo v zemlji, bogati z rudninami in minerali. Iz mleka se v prvem koraku naredi smetana, iz smetane pa surovo maslo. Ko surovo maslo prevzamemo, ga preložimo v posebno kovinsko posodo v obliki čaše. Potem ga na majhnem ognju počasi segrevamo okoli 48 ur. Ves čas budno spremljamo, kaj se med kuhanjem dogaja, in sproti odstranjujemo peno različnih barv, ki se nabira na površini. Ugotovila sva, da maslo med počasnim in dolgim kuhanjem dobesedno zori. Ko vsebina posode postane popolnoma bistra kot voda in lahko na dnu opazimo vsako pikico, je maslo kuhano. Tako maslo ima pri 40 °C barvo čistega zlata. V njem ni več vode, ogljikovih hidratov, beljakovin, laktoze, kazeina in nobenih nečistoč. Ostane nam samo čista maščoba, ki je sterilna in zato nepokvarljiva.
Vi med kuhanjem maslo oplemenitite še z zvokom. Zakaj?
Znano in dokazano je, da dajo krave, ki jim predvajajo glasbo, več mleka. Zvok namreč s svojimi vibracijami močno vpliva na živa bitja. Z Goranom že med kuhanjem predvajava glasbo, ki je melodično in harmonično usklajena tako, da lahko človek ob njej počiva in se regenerira. Vmes zaigram tudi na planetarni gong. Ko je ghee skuhan, ga pustiva, da se ohlaja in umirja. Med tem časom ga »obdelam« še z zvokom iz školjke. Školjka je prvo zvočno orodje, s katerim je človek zdravil. Njeno ogrodje raste v skladu zlatega reza, ki ga poimenujemo tudi fibonaccijevo zaporedje ali spirala. Zvok, ki pride iz nje, je prvinsko skladen in eden najpopolnejših zvokov na zemlji. Ghee se navzame tega zvoka in tudi zato ima popolnoma drugačen okus, vonj, strukturo in barvo kot industrijski, ki ga naredijo hitro in v velikih kotlih s pomočjo pare. Pri nas vse poteka počasi. Vsak lonček gre skozi naše roke vsaj petnajstkrat. Skrbimo, da je vse ozaveščeno, od tiska do vrvice pod pokrovčkom. Vsi naši računi, dobavnice, etikete so iz razgradljivih materialov, vrvica je iz konoplje ipd. Naš zaščitni znak – kravica ima v zvončku podrobno prerisan tudi vodni kristal dr. Masara Emota, ki je energijska mandala.
