Ste se kdaj vprašali, zakaj je kaznivo uživanje kokaina, ne pa tudi rdeče mušnice, čeprav je slednja veliko bolj zdravju škodljiva kot prvi? Zakaj lahko na vrtu posadite volčjo češnjo, ne pa tudi konoplje, ki v sebi skriva manj potentne učinkovine? Zakaj lahko v neomejenih količinah kupujemo tekoči strup - alkohol, za gram marihuane v žepu pa moramo pred sodnika? O prepovedanih substancah se pač še do pred kratkim ni debatiralo, saj so nam jih prikazovali kot poosebljeno zlo, ki vsakomur, ki se jim približa, uničijo življenje. S čedalje bolj množičnimi dokazi o tem, kako zdravju koristna je konoplja, se debata odpira znova, mnoge naše poglede in zakone bomo morali ponovno domisliti. Na droge nam je z nasprotne strani pomagal pogledati Janko Belin, do pred kratkim sekretar ENCODA, organizacije, ki se zavzema za bolj pravičen odnos do prepovedanih substanc, diplomirani socialni delavec, aktivist in strokovnjak s področja dela z odvisniki.
Začniva na začetku. Kakšna je zgodovina prohibicije drog?
Praktično brez izjeme so posamezne droge prepovedali takrat, ko je nekdo zanje našel neko alternativo in hotel z njo zaslužiti. Kot farmakološko rastlino so konopljo uporabljali že tisočletja. Vemo, da so olje v Egiptu uporabljali kot anestetik. V ZDA najprej obdavčili leta 1938, ko sta koncerna DuPont in I.G. Farben prijavila patent za najlon. Do takrat so se vrvi delale iz konoplje, kongres pa je na ta način hotel stimulirati kupovanje najlonskih. Šlo je torej za finančni interes velikih proizvajalcev, ki so seveda pritiskali na zakonodajalce. Farmacevtske firme so s prohibicijo do takrat splošno dostopnih zdravil in naravnih ekstraktov pogosto dosegle uničenje konkurence na trgu. Najprej z razvrednotenjem, češ to je blažev žegenj, nobenega pravega učinka nima, nato pa še s prepovedjo. Vzemimo učinkovino, ki je v tabletki ectasyja. Še ne tako dolgo tega jo je vsebovalo zdravilo na recept – eden od antidepresivov. Eden od naših članov, upokojeni psihiater ve povedati, da je bilo zelo učinkovito. Potem je prišlo na tržišče drugo zdravilo, drugega farmacevta in konkurenčni boj je ectasy izrinil na črno listo prepovedanih substanc. V zadnjem času pa prihaja do ponovnega preboja na področju prepovedanih snovi in vse bolj je očitno, da je tako farmacija kot druge znanosti – sociologija denimo – pretiravala pri rušilnih učinkih, ki naj bi jih te imele.
Kako se Slovenija »uvršča« po strogosti svoje zakonodaje glede prepovedanih substanc?
Krovna konvencija je tista Združenih narodov o prepovedanih drogah, ki jo je podpisala tudi Slovenija. A zakonodaja sama je prepuščena posamezni državi članici EU, zato ni res, da naše ne bi mogli spremeniti, da imamo zvezane roke, kot to znajo sporočati pristojni. Slovenija je po strogosti svoje zakonodaje in prakse nekje v povprečju, bi dejal, je pa preveč odvisno od policista, ki prvi obravnava uporabnika. Moj kolega je naredil primerjavo med policijskimi postajami po Sloveniji. V Murski Soboti praktično vse dogodke v povezavi s kanabisom obravnavajo kot kaznivo dejanje, medtem ko drugje večina pade pod prekrške. Za nekaj gramov trave v žepu se torej policist lahko odloči, da gre za osebno uporabo ali pa, da si verjetno preprodajalec. Velika razlika, kajne? V Avstriji, denimo, lahko katero koli vrsto konoplje gojiš, jo predeluješ in poseduješ. V Baskiji so imeli referendum, na katerem so odločili, da je dovoljeno gojiti konopljo. Tudi češka zakonodaja že nekaj let dovoljuje pridelavo, a tam se je že vmešal kapital in s podzakonskimi akti so zakon že omejili tako, da pridelujejo lahko samo od države blagoslovljeni- farmacevtska podjetja.
Mislite, da bo šla liberalizacija uporabe konoplje tudi drugje v to smer?
Bojazen je na mestu. V Veliki Britaniji je prvih sto zasajenih hektarjev konoplje iz katere podjetje GW Pharmaceuticals proizvaja Sativex (ustni sprej za bolnike z multiplo sklerozo, ki pomaga lajšati bolečine, krče in pretirano aktiven mehur) že naraslo na 400.000 hektarjev, saj je to postal velik posel.
Popolnoma pa je konopljo ravnokar legaliziral Urugvaj. Dovoljena je tako pridelava in uživanje, kot tudi prodaja. Predsednik Mujica je med argumenti navedel tudi tega, da na eno smrt zaradi predoziranja pride 100 smrti zaradi nasilja nad pridelovalci, med kriminalnimi tolpami ipd. Videti je, da bo po urugvajskih stopinjah šla tudi Mehika.
Mislim, da je dekriminalizacija drog ena od vsebin upora proti neoliberalizmu. Ljudje hočejo resnično demokracijo, iztrgati se hočejo iz rok velikega kapitala, ki skrbi le za svoje interese, na lokalno populacijo pa se ne ozira. To je še posebej vidno v Južni Ameriki, kjer je odpor do neoliberalnega sistema, ki ga pooseblja ZDA, še posebej velik, imajo pa tudi močno tradicijo uporabe etnobotaničnih rastlin. Dobro vejo, pri čem vse lahko te rastline pomagajo brez stranskih učinkov. Urugvaj je šel zelo daleč v liberalizaciji, vendar imajo za to tudi dobre razloge. Države, v katerih gojijo rastline iz katerih izdelujejo prepovedane snovi, se soočajo s še več težavami kot tiste, kjer se jih predvsem prodaja in kupuje. A poglejte – največ uživalcev marihuane glede na število prebivalcev je v Izraelu. Tam ima uživanje zelo dolgo tradicijo in zavedajo se, da ima ogromno blagodejnih učinkov. Stanovalci domov za ostarele si sami gojijo konopljo za lajšanje artritičnih bolečin, za pomiritev in proti nespečnosti. Za vse to bi sicer dobivali kopico sintetičnih zdravil. Ni vedno treba, da so v protibolečinski terapiji opiati. Olje konoplje jih nima, pa je izredno učinkovito pri nevropatičnih bolečinah po obsevanju, ko peče koža, mišice in živci. Konoplja v pravih rokah lahko zelo pomaga k dvigu kvalitete življenja.
