»Goran Dragić je po prvem obisku in terapiji s hiperbarično komoro dejal, da mu je že prva terapija dala takšen polet, da se mu je zdelo, kot da ima na prvem treningu po njej nove noge, in da so na tekmi vsi dobesedno leteli (pred tekmo z Grki in Italijani).« Tako zadovoljna sta z odzivom naših košarkarjev Alenka Mramor Lesar in Tomaž Porenta, lastnika Hiperbaričnega centra OKSI. »Največkrat je bil zaradi poškodbe na Ahilovi tetivi pri nas na terapiji Jaka Lakovič, med evropskim prvenstvom je prišel štirikrat. Brata Dragić in Begić so prišli dvakrat, preostali enkrat.« Toda hiperbarična komora ne pomaga le športnikom, Alenka in Tomaž sta jo iskala, se šolala in jo kupila predvsem zaradi Alenkine bolezni, multiple skleroze. »S terapijami lažje in bolje živim.«
Alenka je bila zdrava, kot računovodkinja je delala veliko in dobro, dokler je ni pri šestintridesetih doletelo vnetje vidnega živca. »Zdravniki so raziskovali, zakaj je prišlo do tega, in ker je takšno vnetje tudi možen pokazatelj skleroze multipleks, so me poslali na magnetno resonanco.« Diagnoza, multipla skleroza, je bila potrjena, toda oblika bolezni ni bila zelo invazivna, na srečo je potekala počasneje. »Na možganih so bile vidne lezije, kar pomeni, da so bile živčne povezave že prekinjene. Diagnoza me je šokirala, tako zelo me je prizadelo zato, ker so zame možgani izredno pomembni, saj z njimi opravljam svoj poklic. Stres je bil tako velik, da se je takoj poznalo pri zdravljenju.« No, Alenka se je pobrala, živela naprej, nekaj let ni bilo večjih sprememb, nato pa so se pred desetimi leti začele pojavljati težave, šlo je na slabše. »Huda preutrujenost – z dopusta sem, recimo, prišla tako utrujena, kot da bi ves teden garala v rudniku. Moj organizem ni zmogel hitre regeneracije, naporov, kot je telovadba, pojavljale so se hude bolečine v rokah, krči.« Težave z rokami in nogami so se zelo stopnjevale, stanje se je še poslabšalo po smrti moža pred štirimi leti in smrti očeta. »Mož je umrl, ker zdravniki niso pravočasno ugotovili diagnoze.« Stres se je kopičil, tudi v službi je šlo navzdol že pred smrtjo moža, ker Alenka ni več zmogla polnega delovnega časa. Zdaj je že šest let polovično upokojena. »Morala sem preživeti, odprla sem svoj računovodski servis, da sem si lahko plačevala zavarovanje in skrbela za hčerki, ki sta še študentki.« Zdravniki so sicer dejali, da se bolezen res slabša, a da ji ne pripadajo zdravila, naj pogleda druge, težje bolnike, ki so na vozičku. »Bolj sem jim dopovedovala, naj mi pomagajo, da ne bom pristala na vozičku, manj je pomagalo. Zatekla sem se k alternativi.« Ugotovila je, da ji bioenergija malo izboljša počutje, toda stanje se je še vedno slabšalo. »Naredila sem tudi tečaj reikija in še marsikaj, da bi si pomagala, kajti za mojo bolezen so značilne hude bolečine v vratnem delu in zgornjem delu hrbta.« Nekako ni šlo – vse do dvojno srečnega dogodka, ki ji je spremenil življenje.
Dokazana učinkovitost hiperbarične komore. Lanskega novembra je spoznala Tomaža Porento, ki je zelo aktiven potapljač. Zelo hitro sta ugotovila, da se morda poznata iz mladosti in da Tomaž pozna Alenkinega brata Dušana Mramorja, nekdanjega ministra. »Ugotovila sva, da sva prava za skupaj, že od začetka najinega poznanstva je govoril, da me bo pozdravil.« Tomaž, ki je po naravi velik optimist in borec, Alenkine bolezni ni jemal tragično. »Verjamem, da se da veliki večini pomagati.« V klubu je preko kolega potapljača slišal za hiperbarično kisikovo komoro in njene odlične učinke na zdravje ter splošno počutje ljudi. »Kolega je želel to komoro pripeljati v Slovenijo, res pa je tudi, da je ta metoda mednarodno priznana pri multipli sklerozi.« A ne le to, terapija pomaga pri splošnem počutju in zdravju, klinično je dokazano, da HBOT (hiperbarična kisikova terapija) izboljšuje imunski sistem, pospeši celično obnovo – organizem pomlajuje oziroma zavira staranje, odpravlja brazgotine, strije, bolečine v sklepih, mišicah in tetivah. Ker prinaša kisik v vse dele našega telesa tako, da se pod pritiskom utaplja v plazmo, pomaga tudi belim tkivom – kostem, živcem. Vdihavanje kisika pod tlakom omogoči boljšo absorpcijo tega življenjsko pomembnega plina v vseh telesnih tekočinah: ko so te nasičene s kisikom, se poveča pretok v vse telesne sisteme in organe. »Ker so rezultati izredno pozitivni, sva se skupaj odločila, da bova tako komoro tudi kupila in začela izvajati terapije na sebi ter pomagala drugim. Pri meni so se rezultati začeli kazati zelo kmalu: sposobna sem bila opravljati stvari, ki jih pred terapijo ne bi zmogla, splošno počutje je boljše, pomagalo pa mi je tudi pri odpravljanju depresije in migren. Lahko delam stvari, o katerih sem prej samo sanjala, veliko energije imam, vsaj dvakrat več zmorem kot prej, manj je bolečin, koncentracija je večja! Vidim lučko na koncu tunela!«
