Toda v evropski komisiji kljub nasprotovanju večine evropskih držav razmišljajo o dovoljenju za gojenje nove gensko spremenjene koruze z oznako 1507.
Zgodba s koruzo 1507 korporacije Dupont Pioneer in Evropo je stara že več kot desetletje. Dupont Pioneer, poleg Monsanta največji proizvajalec hibridnih semen in gensko spremenjenih organizmov, je že leta 2001 zaprosil za dovoljenje za gojenje te koruze v Evropi. Ker ga ni in ni bilo, je s sodno odločbo dosegel, da mora komisija članicam Sveta Evrope predložiti na glasovanje odobritev ali zavrnitev gojenja sporne koruze. Ker so se največje članice sveta vzdržale, je bilo proporcionalno premalo glasov, da bi predlog zavrgli. »Pri odločanju so imele ključno vlogo Nemčija, Španija in Britanija. Njihov glas pri odločanju šteje več in tako so 's pomočjo' manjših članic preprečile zavrnitev predloga,« je glasovanje razložil evropski poslanec Lojze Peterle, ki nasprotuje uporabi gensko spremenjenih rastlin. »Zavedam se naraščajoče občutljivosti potrošnikov glede vsebnosti gensko spremenjenih organizmov v živilih in pomanjkanja podatkov o dejanskih razsežnostih njihovega vpliva na okolje in človekovo zdravje.« Zato je v evropskem parlamentu, kjer je že lani potekalo glasovanje o koruzi 1507, glasoval proti, čeprav je polovica članov njegove evropske stranke glasovala za: »Kolegi so glasovali po nacionalni pripadnosti.«
Po glasovanju v Svetu Evrope, ki je prineslo premalo glasov proti, komisiji ni ostalo drugega, kot da gojenje sporne koruze odobri, kakor določa sodna odločba. »To je zelo nevarno za ugled evropskih institucij, saj bodo državljani menili, da Evropa ne deluje pravilno,« je ob razpletu dejal francoski minister za evropske zadeve Thierry Repentin. Peterle pa sodi, da bi kljub vsemu komisija lahko zavrnila koruzo 1507: »Menim, da sodba splošnega sodišča Evropske unije komisiji ne preprečuje, da ne bi ponovno preučila svojega stališča in stalnemu odboru predstavila novega predloga, ki vsebuje priporočilo, da se koruza sorte 1507 ne odobri.«
Koruza za nerazvite države. V čem je problem gensko spremenjene koruze 1507? Najprej gre za načelno neodobravanje gojenja gensko spremenjenih organizmov. Evropa se z vsemi možnimi instrumenti upira gojenju gensko spremenjenih organizmov. Doslej sta se lahko gojili le ena vrsta gensko spremenjene koruze in ena vrsta gensko spremenjenega krompirja. Gojijo ju v petih evropskih državah, največja proizvajalka teh pridelkov v Evropi je Španija s skoraj 140.000 hektari gensko spremenjenih poljščin. Poleg Špancev gensko spremenjene poljščine gojijo v Romuniji, na Češkem in Slovaškem. Na svetu jih sicer gojijo v 27 državah, največ v ZDA in na Kitajskem, med večjimi pridelovalkami pa sta še Indija in Brazilija. Skupno je z gensko spremenjenimi organizmi, največ s koruzo in sojo, zasejanih 175 milijonov hektarov svetovnih poljskih površin. Zanimiv podatek je, da gensko spremenjene poljščine gojijo v 19 državah v razvoju in samo v osmih industrijsko razvitih državah.
Proizvajalci gensko spremenjenih organizmov so še posebno ponosni, da se je povečalo število afriških držav, kjer gojijo njihovo koruzo. V zadnjem letu so denimo v Sudanu in Burkina Fasu proizvodnjo gensko spremenjene koruze povečali za 300 odstotkov. Lani je na seznam držav, pridelovalk gensko spremenjenih poljščin, vstopil tudi Bangladeš, ena najrevnejših držav na svetu – odobrili so gojenje gensko spremenjenih jajčevcev. Na Filipinih eksperimentirajo z gensko spremenjenim rižem. To pa se že sliši kot neokolonializem, ko industrijske države delajo packarije v nerazvitih državah.
