A ni le eden od udeležencev. Rudarskemu boju se je namenil prispevati še svojo osebno zgodbo, moč povezovanja in odločnost ekstremnega športnika.
Mala mal'ca in velika preizkušnja. »Lahko bi se šli turistično protestiranje. Pokazali bi se, pozdravili nekaj prijateljev, se nasmehnili kameri in odhiteli domov preverit, ali nas bodo pokazali na televiziji,« je do družbene zaspanosti oster Mitja Duh. Zato ni čudno, da je v organizaciji aktivnosti v podporo stavki skupaj s prijatelji prevzel eno aktivnejših vlog. Vsak je prispeval, kar najbolj zna, in Mito, kot ga kličejo prijatelji, zna teči. Teče vsak dan in v vseh okoliščinah, ne glede na razpoloženje. S tekom je tudi podprl rudarje. Zanj je bila kratka, sedemkilometrska pot »čez hrib«, od rojstnih Trbovelj do sosednega Hrastnika, kjer je bila stavka, mala malica, na prijateljsko preizkušnjo vzdržljivosti pa je povabil tudi manj izkušene. »V težkih časih je pomembno, da drug drugega dobro razumemo! Kako si bomo sicer lahko pomagali?« razloži in potreplja prijatelja, ki je v podporo rudarjem to tekaško pot opravil prvič.
Uporni duh. Njegov čut za solidarnost ni od včeraj. Za moškim sredi tridesetih let, ki ga danes poznajo in pri njegovem delu podpirajo vse rojstne Trbovlje, je zanimiva življenjska zgodba. »Kaj naj rečem? Vedno sta me spremljala upor in knapovska trma!« se spominja otroštva in najstniških let, ki jih je preživel prav v eni od trboveljskih knapovskih kolonij. »Tukaj ne moreš mimo tega, ne gre!« Njegov uporni staž sega v srednjo šolo, ko se je negodovanja nad sistemom in iskanja boljših rešitev lotil z glasbo. Seštevek dogodkov ga je vodil na pot zlorabe drog in v petletno prestajanje zaporne kazni na Dobu. Za to pravi, da je bila » sicer neljuba, a dobrodošla izkušnja«. Da mu je predstavila pravo resničnost in ga potisnila na odskočno desko za pozitivno življenje, kakršno ima danes.
Trak previjemo naprej, v pomlad 2014. Mitja Duh, s še vedno vtetoviranimi imeni najljubših glasbenikov pankerskega obdobja, brez sramu pripoveduje svojo življenjsko zgodbo in zaključi: »Treba se je premikati naprej, vedno iskati nove rešitve in to početi skupaj!« Med Trboveljčani je v nekaj letih postal ikona dobre volje, upanja in poti k uspehu, zato ni presenečenje, da je danes tekaški trener, ki prisega na zdrav življenjski slog in presno rastlinsko prehrano, že prvi dan stavke brez težav spodbudil skupino mladih k teku čez hrib. »Naj se ve, da smo vsi z njimi!« Pridružili so se mu mladinski delavci, športni navijači, aktivisti, prijatelji rudarjev, fantje in dekleta …
