Elektro podjetja in država trdijo, da daljnovodi niso škodljivi, civilne iniciative, da so. Kje je resnica? Kot vedno verjetno nekje vmes.
Daljnovodom se vse bolj izogibajo tudi ljudje. Pred nekaj tedni so v Renčah pri Novi Gorici krajani protestirali proti postavitvi 110-kilovoltnega (kV) daljnovoda, ki bi vas dobesedno prepolovil. Proti trasi daljnovoda se borijo že sedem let. Vsega skupaj so se dogovarjali že o osmih različicah. Trenutno naj bi šla v javno obravnavo možnost delnega vkopa daljnovoda, a krajani želijo, da se vkopljejo vse žice.
Civilna iniciativa v Renčah pa ni edina v Sloveniji, ki je v zadnjem času nasprotovala gradnji daljnovodov. »V Sloveniji je več kritičnih točk v zvezi z daljnovodi in zaradi njih je nastalo dvanajst civilnih iniciativ,« pove Karl Lipič iz Zveze ekoloških gibanj. »Nezadovoljni so občani ob trasah visokonapetostnih 110, 220 in 2 x 400 kV daljnovodov Krško–Beričevo, Cirkovci–Pince, pa tudi na novoodprti razpravi o daljnovodu Beričevo–Divača. Civilne iniciative so ustanovili tudi prebivalci na Dolenjskem, v Beli Cerkvi, Šmarjeti, Trebnjem, pa seveda v Renčah in na Kozjaku ter v Moščancih.«
Zbolela hči člana iniciative. V civilni iniciativi proti severni trasi se denimo borijo proti postavitvi novega 2 x 400 kV daljnovoda skozi občine Vrhnika, Logatec, Horjul, Dobrova, Polhov Gradec in Ljubljana. Kot vedno sta bili tudi za ta daljnovod narejeni dve različici, elektro podjetje daje prednost severni, prebivalci pa južni trasi, ki je po podatkih iniciative sedemkrat manj poseljena. »V naši in večini civilnih iniciativ, ki so proti gradnji visokonapetostnih daljnovodov skozi naselja, se zavzemamo za načelo 'nismo proti graditvi daljnovodov, vendar se morajo ti umeščati stran od naselij in stran od ljudi',« razloži Janez Jesenovec iz civilne iniciative proti severni trasi.
Za prestavitev trase so sredi januarja začeli zbirati podpise. Doslej so jih zbrali 1800. Z njimi hočejo pokazati, da nihče ne bi smel biti proti svoji volji izpostavljen vplivu daljnovodov. A zdi se, da jih odgovorni ne slišijo. »V vseh naših pogovorih o trasi je bila na drugi strani poudarjena odločitev za severno traso. Zakaj? Ker je kratkoročno ekonomsko ugodnejša. Dolgoročno to seveda ne bo držalo. In to kaže na prevladujoč vzorec sprejemanja odločitev v tej državi,« meni Adriana Rejc Buhovac, članica civilne iniciative proti severni trasi.
»Največji absurd je, da se kriterij vpliva na zdravje ljudi vrednoti enako kot naravovarstveni kriterij. V najslabšem primeru lahko naravovarstveni kriterij celo prevlada nad kriterijem vpliva na zdravje ljudi,« doda Janez Jesenovec. Res ironično je, da je v preteklosti imela večjo besedo pri določanju tras za daljnovode gozdarska stroka, tako da so jih postavljali bliže naselij. Lahko so bili oddaljeni le štiri metre od hiš. Šele od leta 1996 je treba upoštevati tudi vpliv elektromagnetnega sevanja na ljudi.
In kakšen je vpliv na ljudi? Med opisanimi primeri obolenj zaradi bližine daljnovoda na strani civilne iniciative proti severni trasi je tudi hčerka člana iniciative, ki stanuje sto metrov od daljnovoda 2 x 220 kV na Vrhniki. »Deklica ima eno najhujših otroških bolezni, akutno otroško levkemijo, bolezen, ki jo zdravstvene študije povezujejo z bližino daljnovoda,« so na strani zapisali člani iniciative in še dodali, da so ljudje, ki živijo pod daljnovodi, izpostavljeni tihemu in nevidnemu ubijalcu.
