Ali veste, da ste v lanskem letu porabili za kopalno kad čistil in da bi osvežilcem prostorov morali reči onesnaževalci prostorov? Slaba novica – okoli nas je vse več škodljivih kemikalij, največ v našem domačem okolju, dobra novica pa je, da se mnogim lahko izognemo. O vsem tem smo se pogovarjali s Tatjano Kruder, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, sodno izvedenko in cenilko za živilstvo, svetovalko in predavateljico ter izvajalko številnih projektov, med drugim Karavana varne kemije.
Zakaj je sploh toliko škodljivih kemikalij in kdo jih potrebuje? »Najmočnejše strupe sicer ustvarja narava, prvi sintetični toksin – bojni strup sarin, je šele na osmem mestu po strupenosti. Pravzaprav si je človek izmislil sintetične strupe zato, da bi se zavaroval pred naravnimi, rezultat vsega tega pa je, da smo obkroženi z obojimi kemikalijami in da je manevriranje med enimi in drugimi silno težko,« je povedala Tatjana Kruder.
Problem pri tem je, da naša telesa zelo majhne količine strupov ob vnosu (npr. nanodelcev) sploh ne prepoznajo kot nevarne in jih tako, brez posebnih znakov obrambe, tudi sprejmejo, ti pa se nalagajo in počasi začnejo povzročati hudo škodo. Pri tem še kako velja znana Paracelsusova modrost, da samo količina loči strup od zdravila.
Udomačene kemikalije. Tako kot za nesreče, poškodbe in smrti tudi za škodljive kemikalije velja, da jih je največ prav v domačem okolju. Seveda če izvzamemo avtomobilske in industrijske izpuhe ter težke kovine v zraku, zemlji in vodi. »Problematično je pravzaprav vse, kar uporabljamo, zato je zelo pomembno, da se začnemo zavedati nevarnosti in omejimo uporabo izdelkov, ki so najbolj nevarni,« je opozorila Tatjana Kruder. »Medtem ko je že veliko znanega o nevarnih snoveh v hrani, z drugimi izdelki kljub opozorilom še ne znamo ravnati pravilno in se popolnoma brez potrebe obdajamo z motilci hormonskega ravnovesja, kot so ftalati, bromirani zaviralci gorenja, obstojna organska onesnaževala, umetni mošusi …«
S čistili mažemo in ne čistimo! V naših domovih je vedno več »čistoče« in »svežine«, dosežene s čistili, osvežilci ter pralnimi in pomivalnimi sredstvi. Povprečna družina v enem letu porabi kar za eno polno kopalno kad čistil, kar je ogromno preveč, je zagotovila Krudrova, sploh če vemo, da pri čiščenju eno vrsto umazanije zamenjamo z drugo!
Katere reklame vam pridejo najprej na misel, če ne za osvežilce zraka, antibakterijska čistila in pralne praške? To so izdelki, »ki bi jih morala imeti vsaka prava gospodinja«, a žal ne delujejo samo na bakterije v naši kopalnici ali stranišču, ampak tudi prehajajo v naše telo in ga uničujejo od znotraj. V pralnih praških so fenoli, ki sicer odstranijo madeže, nam pa rušijo hormonsko ravnovesje in zmanjšujejo plodnost, še vedno tudi fosfati, ki dražijo kožo. Zelo močno oglaševana antibakterijska sredstva vsebujejo triklorsan, ki se kopiči v našem telesu in povzroči, da bakterije v nas postanejo odporne proti zdravilom oziroma antibiotikom. Poleg tega čistila vsebujejo sintetične dišave, ki morda povečujejo veselje do čiščenja, zagotovo pa povzročajo alergije. Na »črnem« seznamu škodljivih dišav jih je kar 24!
Naravni smrad je boljši kot umetna dišava! Pozor, največ strupenih kemikalij hkrati (benzen, formaldehid, stiren, toluen, klorbenzen, ftalati in umetne dišave) je prav v osvežilcih prostorov. Z njimi vnašamo v prostor pravi koktajl strupenih kemikalij in namesto osvežilci prostorov jim lahko rečemo onesnaževalci prostorov!
