O tem so prepričani avtorji Analize stanja, potencialov in dobrih praks na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji, ki so jo pripravili v Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Če bomo prepoznali priložnosti, ki nam jih ponujajo naši naravni viri, prisluhnili potrebam okoljsko čedalje bolj ozaveščenih potrošnikov, kupovali slovenske izdelke, pametno izkoristili sredstva (ki bodo na voljo), če bomo iznajdljivi in bomo nekaj storili tudi sami, ne pa čakali na druge, lahko postanemo ena sama dobra praksa.
Ne zavedamo se svojih možnosti. Imamo veliko možnosti, ki se jih niti ne zavedamo. Dostikrat nam šele turisti iz držav, ki znajo kot prednosti izkoristiti precej manjše možnosti, odprejo oči. Zato je ozaveščanje o naših potencialih nujno. In kje vse jih lahko najdemo? Eno od najpomembnejših »zelenih« področij, ključno za oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah, je ekološko kmetijstvo. »Povpraševanje po ekološko pridelani hrani v Sloveniji stalno raste, a z domačo pridelavo pokrijemo le petino potreb. Delež ekološkega kmetijstva je le nekaj čez tri odstotke. Preskrba z ekološko pridelano hrano iz lastnih virov je tudi velik potencial za zelena delovna mesta. Ker nimamo več veliko možnosti za nove kmetije, govorimo predvsem o preusmeritvi v ekološko kmetovanje in torej o ozelenitvi delovnih mest. Če bi ozelenili vsa delovna mesta v kmetijstvu in se torej povsem usmerili v ekološko kmetijstvo, je tu skoraj 90.000 zelenih delovnih mest, kar vključuje tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji – predelavo živil, turizem in neposredno prodajo. V energijski sanaciji stavb, ki jo Evropa prepoznava kot enega nosilnih ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti, pa se odpirajo priložnosti za tisoče novih delovnih mest. Naš gradbeni sektor se je tako rekoč sesul, ni ga več. Z energijsko sanacijo stavb ga lahko spet postavimo na noge. V prihodnjih letih bodo za to zagotovo na voljo tudi evropska sredstva.«
Francozi znajo prodati celo slovenske medvede. Naslednji potencial je zeleni turizem, kjer takšnih omejitev kot pri kmetijstvu ni. »Lepoto naše krajine, dokaj neokrnjeno naravo, naše naravne vire, tudi biotsko raznovrstnost lahko zapakiramo v kakovostne turistične izdelke in spodbujamo trajnostni turizem.« Skratka narediti bi morali zgodbe iz stvari, ki se nam zdijo samoumevne. Pa niso! »Se spomnite, kako smo v devetdesetih letih v Francijo preselili pet slovenskih medvedov? Očitno se v Pirenejih dobro počutijo, saj jih je zdaj že okoli dvajset. Območje, kjer prebivajo potomci naših medvedov, so Francozi razglasili za regijo medvedov. Vsa turistična promocija tega območja temelji na njih. To je velika atrakcija, pa čeprav nihče medveda v resnici niti ne vidi. Za primerjavo – v Sloveniji naj bi imeli nekje med 500 in 700 medvedov, pa jih za promocijske namene v turizmu sploh ne uporabljamo. Poleg medveda imamo še dve veliki zveri – risa in volka. Okoli vsega tega bi lahko spletli turistične zgodbe.« To so zeleni turistični domisleki, ki ne zahtevajo velikih investicij, temveč znanje, kreativnost in inovativnost. »Samo ti omogočajo zelena delovna mest v turizmu.«
