Pretekli teden je bil za slovensko zdravstvo buren: sesula se je ljubljanska urgenca, odstopila je ministrica, pojavila so se namigovanja o korupciji, objavili so podatke o zaslužkih zdravnikov, ki delajo v javnem in zasebnem sistemu hkrati. Številke so neverjetne: tako deluje 16 odstotkov vseh slovenskih zdravnikov, ki so med letoma 2004 in 2012 skupno zaslužili 151 milijonov evrov. Zato ni čudno, da je prav pretekli teden nastala tudi Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Ena od njenih pobudnic in aktivnih članic je Nevenka Lekše, sicer predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas, ki že nekaj let opozarja na anomalije v javnem zdravstvenem sistemu. V nekaj dneh so zbrali več tisoč podpisov peticije za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Torej državljani vedo, kaj želijo, sedaj jih morajo slišati le še politiki, lobiji in zdravniki.
Predvsem je treba nenehno opozarjati na napake. Pa ne le v smislu populizma, temveč zgodb, ki se dogajajo vsakodnevnim uporabnikom zdravstvenih storitev. Tako bodo odgovorni lahko videli, da dejansko prihaja do nepravilnosti, kršitev zakonodaje v smislu preskakovanja vrst, plačil storitev, ki jih zagotavlja zakon kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predvsem izgubljajo pomen vrednote, kot sta solidarnost in pravičnost, ki včasih zvenita kot psovka. V Združenju za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas smo se odločili, da ustanovimo civilno družbo prav zato, da ne izgubimo vrednote solidarnosti zdravih do bolnih in tistih, ki imajo malo več, do onih, ki imajo manj, in na kateri še temelji slovenski javni zdravstveni sistem. Za nas in naše zanamce želimo ohraniti in izboljšati solidaren, pravičen in vsem dostopen javni zdravstveni sistem na podlagi univerzalnega zdravstvenega zavarovanja. Ne moremo pristati, da bi tudi v zdravstvu prevladala neoliberalna ideologija, tako da bi zdravstvene storitve postale tržno blago in bi se cene oblikovale svobodno na trgu. Zasebni zdravnik in drugi zdravstveni delavec ne smeta biti statusni simbol današnje družbe samo zato, ker si tako predstavljajo nekateri mladi japiji in ljudje z debelimi denarnicami. Nisi pomembnejši zato, ker imaš zasebnega pediatra, ginekologa in zobozdravnika, temveč bi morale vrednote temeljiti na drugih, humanih in obče človeških vrlinah.
Kaj je trenutno največji problem javnega zdravstva?
Eden od največjih problemov je povezan s financiranjem, kot izhaja iz zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa tudi dopolnilno zavarovanje, ki se je izrodilo. Zame osebno je celo ustavno sporno, da moram za pravico, ki mi jo daje zakon, doplačevati, bodisi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ali z doplačilom na kraju samem. Sistem se je že tako izrodil, da je treba nekatere zdravstvene storitve doplačati v višini 95 odstotkov z dopolnilnim zavarovanjem. Toda sedaj je že nekaj deset tisoč ljudi, ki ne zmorejo plačevati premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker so zanje prevelik mesečni strošek. Ti ljudje bi morali torej razliko v ceni plačati ali pa storitve ne bi bili deležni. V resnici obvezno zdravstveno zavarovanje breme svoje nelikvidnosti ves čas prenaša na komercialne zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, imajo visoke premije in zato tudi visoke dobičke. Namesto da bi se denar dopolnilnega zavarovanja, ki ga vplačujejo državljani, razporedil nazaj v zdravstvo, gre dobiček lastnikom zavarovalnic. Z njim lahko naredijo, kar želijo, tudi kupijo Mercator. To nikakor ni prav, ampak politika to dopušča.
Dopolnilno zavarovanje je očitno velik zalogaj. Ob odstopu po enem mesecu dela je ministrica dejala, da so eden od vzrokov tudi pritiski v zvezi z dopolnilnim zavarovanjem. Je kapital res tako močan, da zavira reformo zavarovanja?
Zelo bi si želela, da bi ministri v odhajanju javno povedali, kdo jih izsiljuje in kdo pritiska nanje. To, da so zavarovalniški lobiji izredno močni, lahko potrdim tudi sama. Precej smo se ukvarjali z Vzajemno, ker je bistveno spremenila osnovne cilje, ki jih je imela ob ustanovitvi. Ustanovljena je bila kot neprofitna zavarovalnica, ki na principu vzajemnosti izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sedaj pa je daleč od tega, je gospodarska družba, ki trdi, da se zavarovanci nimamo kaj vtikati v njeno poslovanje. Pred časom sem si prizadevala, da bi prišla v organe Vzajemne, v skupščino ali nadzorni odbor. A to so bili tako zaprti krogi in tako vodene kampanje pri volitvah v organe zavarovalnice, da tisti, ki smo želeli kakorkoli vplivati ali spremeniti delo zavarovalnice v interesu zavarovancev, preprosto nismo mogli zraven niti se udeleževati skupščin, pa čeprav smo vsi zavarovanci njeni lastniki.
