V teh letih se je nabralo že toliko izjemnih žensk, ki so uspešne vsaka na svojem področju, da je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo združile moči in se skupaj lotile spreminjanja naše družbe na bolje. »Ne, seveda to ni naključje. Smo ženske, prihajamo z različnih področij in želimo s svojim delovanjem pozitivno vplivati na nezadovoljstvo in negotovost, ki vladata v naši družbi. Prišli smo do točke, ko so spremembe nujne, saj postajamo družba formalizma in forme, pozabljamo pa na vsebino in človeka,« je povedala nova predsednica Kluba Janinih Slovenk dr. Evita Leskovšek, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer se strokovno ukvarja s preventivo HIV/aidsa, spolno vzgojo in ranljivimi skupinami, kot so brezdomci in zaporniki, ter z duševnim zdravjem Slovenk in Slovencev.
Ker je dosedanja predsednica kluba Vlasta Nussdorfer postala varuhinja človekovih pravic in so zaradi njene preobremenjenosti naše dejavnosti za kratek čas nekoliko zamrle, smo na zadnjem občnem zboru vse prisotne enotno sklenile, da je čas, da se ponovno aktiviramo. Kot ženske v vseh naših vlogah in poslanstvih, kot uspešne na profesionalnem področju, kot matere in sopotnice smo zagotovo sposobne prispevati k temu, da bo naš svet boljši in lepši.
Kako se boste lotile tega poslanstva?
Za začetek bi rade obudile dejavnost in se našle v čim večjem številu! Sicer pa se bomo članice ukvarjale z različnimi področji, s katerimi smo v stiku strokovno in v svojem življenju. Združevale bomo moči v konkretnih pobudah, podpirale dobre iniciative, se jim pridruževale in skupaj organizirale nekatere aktivnosti. Pripravljale bomo humanitarne in izobraževalne akcije, ozaveščale na področju zdravja in preprečevanja nasilja, prispevale k odpravi krivic ter z javnimi pobudami in opozorili pomagale pri odpravljanju neenakosti v družbi. Tako še pred poletjem načrtujemo okroglo mizo o etiki in integriteti v slovenski družbi, kajti po našem mnenju tega pri nas kronično primanjkuje. Vse namreč močno pogrešamo vrednote, kot so empatija, dobri medsebojni odnosi, solidarnost, srčna kultura, toplina, dobronamernost … Predvsem bomo občutljive za ranljive skupine v Sloveniji. Skratka postati hočemo nekakšen glas pozitivnosti in prizadevale si bomo, da ta naš veliki Titanik končno začne pluti v pravo smer, ne pa proti družbeni katastrofi. Ta svet se nam zdi težak, preveč sebičen, neprijazen in odtujen in rade bi ga spremenile.
Verjetno ni naključje, da ste bili prav vi izbrani za predsednico Kluba z razlogom. Bili ste predsednica slovenskega ekološkega gibanja, ustanoviteljica Aids fundacije Robert, pobudnica programov za odvisne od drog, sodelujete s številnimi nevladnimi organizacijami …
Moje novo poslanstvo se pokriva z mojim profesionalnim delom, kjer se ukvarjam s preventivno medicino in še kako dobro vem, kako je vse to prepleteno in kako na primer družba, okolje in socialni status pomembno vplivajo na naše zdravje. In kako so pomembni za vse skupaj dobro počutje, to, ker živimo in delamo, ter klima, dobra komunikacija, transparentnost in pošteni odnosi.
Vaše delo spremljam že dolgo in o obolelih s HIV in aidsom sva se že velikokrat pogovarjali. Pred mnogo leti ste govorili, kako nestrpni in sovražni smo Slovenci do bolnikov z aidsom. Se je to že kaj spremenilo?
Vse to se strašno počasi spreminja. Pri tem velja: načeloma ja, ampak ne pred mojim pragom. Da, pred skoraj dvajsetimi leti sva se prvič pogovarjali in sedaj lahko rečem, da vsi, predvsem mladi, mnogo bolj sproščeno govorijo o spolnosti, velik del se jih zaščiti in se veliko bolj odgovorno obnaša, kot so se prejšnje generacije. A ob konkretnem stiku so ljudje še vedno odklonilni, pogosto tudi do predstavnikov ranljivih skupin, na primer do moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in ki v Sloveniji nosijo največje breme te bolezni.
Kakšno pa je kaj duševno zdravje Slovenk in Slovencev? Vaše delo na NIJZ je povezano tudi s tem.
Pri nas še vedno uporabljajo metode zastraševanja pri vodenju na različnih nivojih. Pogosto kaznujemo ljudi, ki so drugačni ali imajo drugačno mnenje. Povprečen Slovenec je dvakrat zlomljen – starši s preveliko kritičnostjo vplivajo na razvoj in samopodobo otroka, prav tako storilnostno naravnan vzgojno-izobraževalni sistem le išče napake ter ne spodbuja in krepi vrednot, premalo uči veščin in pripravlja na življenje. Povprečen Slovenec je bolj upognjen kot pokončen in se ne bori. V Sloveniji imamo po zdravstvenih kazalnikih veliko samodestruktivnega vedenja. Manjka nam samozavesti. Če se bomo znali bolj postaviti zase in za to, kar se nam zdi prav, bomo tudi bolj duševno zdravi. Vsi bi morali drug drugemu dajati več pohval in morali bi videti lepe stvari okoli sebe. Tudi to bi Janine Slovenke rade spremenile.
