S Tamaro Blažina, predstavnico slovenske skupnosti v Italiji in članico Demokratske stranke, sva se za Jano prvič pogovarjala pred dobrimi tremi leti. Takrat je delala v italijanskem senatu, pred letom pa je bila izvoljena v poslansko zbornico oziroma italijanski parlament. Odtlej se je v Italiji marsikaj spremenilo. Berlusconi ni več na oblasti, Blažinova ne sedi več v vrstah opozicije. Gospodarska kriza ni videti nič manjša kot takrat, prav nasprotno. Brezposelnost se je celo povečala. Potem pa je postal italijanski premier Matteo Renzi, mlad, ambiciozen politik, prav tako kot Blažinova iz Demokratske stranke, že tretji po vrsti, ki ni prišel na položaj po volitvah, ampak s političnim dogovorom. In po desetletjih zatišja so se začele dogajati velikanske spremembe.
Z Renzijem je prišel nov obraz in tudi nov pristop, je povedala Blažinova. Da bi ga imeli za preroka, je naredil še premalo, pridobil pa si je veliko podpore. »Če bo uresničil nekatere napovedi, bo to prava revolucija, od zmanjšanja plač javnim menedžerjem do olajšav za tiste z nižjimi prejemki in do odprave ustanov, organov in struktur, ki so po njegovem mnenju odveč.«
Položaj v državi je kritičen, Renzi pa odločen, kritičen, trmast in ima vizijo sprememb, sicer ne bi, kot pravi, ostal na položaju. Spremembe pa so osnovni namen politike – čeprav jih v Italiji zadnja desetletja ni bilo.
Blažinova in Renzi pripadata Demokratski stranki. Za osebno srečanje še ni bilo priložnosti, se pa srečujeta po formalni poti pri delu. »Renzi ni tip politika, ki bi sodeloval v dolgih razpravah in iskal ravnovesje mnenj. Seveda mora dobiti v parlamentu za vse spremembe soglasje in doslej mu je to uspelo. Upamo, da bo tako še naprej, saj nihče ne vidi drugega scenarija. Za politiko in stranke je to zadnja priložnost.« Če bi moral oditi tudi Renzi, bi moč dobile populistične, protievropske sile, ki pa nimajo vizije razvoja države. Trenutno ima vsekakor precejšno podporo in v javnomnenjskih raziskavah se stranka uvršča najvišje v zadnjih desetih letih. Preizkusni kamen bodo bližnje evropske volitve. Dotlej bodo znani tudi že rezultati prvih vladnih ukrepov.
Spremembe kot po tekočem traku. Že pred prihodom na položaj prvega ministra je Renzi napovedal vrsto hitrih in korenitih sprememb. Denimo to, da bodo družine z nižjimi prejemki v obliki olajšav dobile tisoč evrov na leto. To bi vplivalo na potrošništvo oziroma pospešilo porabo. Odločil se je narediti rez v javno porabo, kjer denar dobesedno odteka na vseh koncih. Predlagal je reformo senata, ki naj bi bolj odražal potrebe regij, nikakor pa zaviral uveljavljanje sprememb z dolgimi postopki kot doslej.»Renzi želi poenostaviti sprejemanje odločitev, kritičen je do pogajanj s sindikati in drugimi vmesnimi igralci, s katerimi je prihajalo do sporov, s tem pa tudi do zavlačevanja. To je pomenilo, da so o isti zadevi predolgo razpravljali na različnih ravneh.« Za vsem tem je gotovo težnja po nekakšni predsedniški republiki, kjer bi imel premier mnogo večjo vlogo kot na primer ameriški predsednik. Renzi se po njem odkrito zgleduje. »Spremembe seveda potrebujemo, a potrebujemo tudi parlamentarni sistem, ki daje zaupnico vladi. Nujno je obdržati stalno soočanje z vsemi družbenimi dejavniki. Nemogoče je, da bi politika sama odločala o vsem, odražati mora težnje in potrebe ljudi,« je povedala Blažinova.
