Poiskali smo odgovore, zakaj je tako, pa tudi o tem, kako prepoznati to bolezen in kako nevarna je.
Bi ga prepoznali? Oslovski kašelj povzroča bakterija Bordetella pertussis. »Ta se prenaša s kužnimi kapljicami, ki se širijo po zraku s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem, z neposrednim stikom (npr. poljubljanjem) in posredno z okuženimi predmeti,« so povedali na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. Strupi, ki jih izloča omenjena bakterija, izzovejo hude simptome. »Od okužbe do pojava bolezenskih znakov običajno mine od šest do dvajset, v povprečju sedem dni. Bolezen traja od šest do osem tednov, v tipični obliki pa jo lahko razdelimo na tri obdobja. Prvo obdobje traja od en do dva tedna. Bolnik ima znake okužbe zgornjih dihal, kot sta nahod ter solzenje, in nekoliko povišano telesno temperaturo. Kašelj se pojavlja občasno in je izrazit predvsem ponoči. V tem obdobju je bolnik najbolj kužen. Sledi drugo obdobje, ki traja od dva do štiri tedne. V tem času je kašelj pogostejši in značilnejši. Dnevno ima bolnik od pet do deset napadov kašlja. Sledi jim globok vdih, ki ga spremlja značilen pisk, podoben riganju. Napade spremljajo slinjenje, solzenje, izplazenje jezika in pomodrelost ustnic. V tem obdobju se lahko pojavijo zapleti, ki resno ogrozijo bolnika in zahtevajo bolnišnično zdravljenje. Zadnja faza je obdobje okrevanja, ki traja od dva do štiri tedne. Napadi kašlja se umirjajo, postajajo redkejši in so manj intenzivni.«
Najhuje prizadene dojenčke. Oslovski kašelj še zdaleč ni kakšna nedolžna bolezen, a ga pri večini lahko obvladujemo. Po svetu se z njim letno okuži približno 30 milijonov ljudi, manj kot odstotek jih umre. Najbolj nevaren je oslovski kašelj za dojenčke, zanje je lahko celo smrten, zato je treba biti pri njih še posebej previden. Nevaren je tudi za ljudi s kroničnimi boleznimi dihal. Sicer se najpogosteje pojavlja v obliki manjših epidemij pri otrocih in mladih odraslih, nekoliko redkeje pa za oslovskim kašljem zbolijo starejši. »Bolnik izloča bakterije več tednov ali celo mesecev,« so opozorili na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj.
Cepljenje ne zagotavlja imunosti, a je vseeno priporočljivo. Pretekli izbruhi oslovskega kašlja so pokazali, da cepljenje žal ne zagotavlja imunosti proti bolezni. Zaradi epidemij, ki so se pojavljale med otroki, cepljenimi manj kot leto pred tem, nekateri celo opozarjajo, da raven zaščite po cepljenju pada. A konkretni podatki vseeno povedo svoje. Pred uvedbo cepljenja v Sloveniji so letno obravnavanili približno 10.000 bolnikov z oslovskim kašljem, medtem ko po 1959 (leto uvedbe cepljenja) letno obravnavajo približno 442 obolelih. S cepljenjem žal nismo stoodstotno varni pred oslovskim kašljem, bo pa zato zelo verjetno potekal v blažji, netipični obliki z dolgotrajnim kašljem, a brez povišane telesne temperature in drugih značilnih znakov.
Antibiotiki učinkoviti le v prvem obdobju bolezni. »Simptomatsko zdravljenje kašlja ni smiselno, saj lahko poslabša bolezensko sliko.Antibiotično zdravljenje je učinkovito, če ga začnemo v prvem obdobju bolezni. Pozneje antibiotiki ne vplivajo na potek bolezni, odstranijo pa bakterije iz žrela in skrajšajo čas kužnosti bolnika. Bolnikov ne izpostavljajmo dražljajem, ki bi lahko sprožili napade, in poskrbimo, da uživajo tekočo hrano in dovolj tekočine,« so še svetovali na ZZV Kranj. V prvem obdobju bolezni začnejo antibiotiki učinkovati v petih dneh. Po tem času bolnik ni več kužen, kar pomeni, da se lahko spet vključi v družbo, če mu seveda zdravje to dopušča. Kadar pa se oslovski kašelj odkrije v kasnejših obdobjih bolezni, ko je zdravljenje z antibiotiki neučinkovito, je treba obolelega osamiti za od štiri do šest tednov. Prostor, v katerem v tem času biva, je treba pogosto zračiti in mokro čistiti. Nadvse priporočljivo je tudi umivanje in razkuževanje rok po vsakem stiku z obolelim.
