O hrani, ki daje telesu energijo in ga zastruplja, beremo skoraj na vsakem koraku. Desetletja so se priporočila za uživanje hrane precej spreminjala in pričakujemo lahko, da bo tako tudi v prihodnosti. Nekatere vrste hrane so bile včeraj morda zdrave in so jih strokovnjaki zelo priporočali, zdaj pa jih odsvetujejo. Tudi nasveti za ljudi, ki se trudijo shujšati, se spreminjajo in vnašajo zmedo. Zato poglejmo deset najbolj znanih zmot o hrani in priporočilih za hujšanje.
Zaradi hrane smo lahko bolni ali pa se zredimo. Ni nujno, da zato, ker preveč jemo. Dolgo časa smo poslušali, da je pomembno, koliko kalorij zaužijemo. Ni pa bil pa pomembno vir teh kalorij. To je torej pomenilo, da je tisoč kalorij neke vrste hrane enakovredno enaki količine neke druge vrste hrane, recimo brokolija ali pa salame. To je prva velika zmota, iz katere izhaja, da moraš pojesti določeno količino hrane in enako količino porabiti za energijo ali drugače: kolikor kalorij si zaužil, jih moraš pokuriti. Če jih pokuriš več, shujšaš. Če jih pokuriš manj, se rediš. Pri nas se ta »dieta« imenuje »manj žri«. Vendar strokovnjaki pravijo, da nič od naštetega ne drži. Pomembno je namreč predvsem, iz katerega vira so kalorije; biti morajo kakovostne.
Ne koliko, pač pa kaj
Ob zaužitju hrane naše telo začne nemudoma reagirati nanjo, steče veliko različnih procesov, ki vplivajo na vse telo, celice in organe. To je precej zapleten sistem, ki ga znanost razume vse bolje, zato postaja jasno, da ni vseeno, iz katere vrste hrane kalorije prihajajo. Vsak grižljaj, ki ga pojemo, vpliva na marsikaj: na hormone, na primer, možgansko kemijo in presnovo v celoti. Kalorije iz sladkorjev povečajo shranjevanje maščob in hitre napade lakote, kalorije iz beljakovin in maščob pa izgorevanje maščob spodbujajo. Najbolj kakovostne kalorije dobimo v mesu živine, ki se prosto pase, v organskih jajcih (od kokoši, ki se prav tako prosto pasejo), bio piščancev, malih divjih rib, oreškov in semen, iz raznobarvne organsko pridelane zelenjave in sadja (divje jagode, borovnice, jabolka, kivi) in super živil, kot so semena čije in konopljina semena. Najboljše maščobe so iz ekstra deviškega olivnega olja (tudi bučno sodi v ta razred), avokada, oreškov in semen, kokosovega masla in v omega 3 maščobnih kislinah iz rib.
Hitrost je boljša kot železna volja
Druga zabloda je, da se hujšati ne sme hitro oziroma da ni dobro izgubiti več kot pol kilograma na teden; češ, kakor hitro ste se kilogramov znebili, jih boste tudi pridobili. Raziskave kažejo nasprotno. Hiter začetek izgubljanja teže zelo hitro vpliva na spremembe v presnovi, ki deluje pospešeno; še posebej, če se človek loti tudi razstrupljanja (na primer, da ne uživa sladkorjev, predelane hrane in slabe hitre hrane); v telesu se vzpostavi ravnovesje na vseh ravneh, tudi v možganski kemiji, kar hujšanje precej olajša. Ključ torej ni toliko vztrajanje kot dobra strategija.
Tretja debela laž je, da človek potrebuje samo dovolj močno voljo, pa bo shujšal. Ta teorija povzroča ljudem tudi vse slabšo samopodobo, češ, navadna reva sem, ne zmorem tega, kar zmorejo drugi. Sloni pa na postavki, da je treba samo manj jesti in se več gibati (to je prva laž). Če boste poskušali svoj apetit nadzirati z močno voljo, vam ne bo uspelo. Kratkotrajni nadzor nad apetitom povzroči, da telo nadomesti manj hrane s tem, da upočasni presnovo. Če pa je ta upočasnjena, se spremeni kemija v možganih in pri ravnovesju hormonov ter smo spet na istem: telo si želi natančno določene vrste hrane, večinoma tiste, ki je zanj najslabša (iz sladkorja, predelana hrana). Močna volja torej ne bo dovolj. Kemijo v telesu je treba nastaviti na novo (podobno kot »resetiramo« računalnik), pa nam bo telo samo pomagalo pri hujšanju. To storimo tako, da slabo hrano zamenjamo s kakovostno, kar omogoča avtomatično samoregulacijo telesa, ki omeji apetit, da si telo želi le toliko, kot potrebuje. Z drugimi besedami, jesti je treba pametno in izbirati zgoraj našteta živila.
Dietne pijače redijo
Ena od velikih laži je, da so dietne pijače boljše kot običajne. Raziskave potrjujejo ravno narobe: 66.000 žensk so spremljali 14 let in ugotovili, da je uživanje dietnih pijač celo povečalo nevarnost za debelost in sladkorno bolezen. Kako je to mogoče? Dietna pijača upočasni presnovo in povzroči lakoto po sladkorju in slabih ogljikovih hidratih, maščoba se začne nalagati okrog pasu, kar pa je najbolj nezdravo. Umetna sladila so prav tako na seznamu nezdravih; če imate radi sladko kavo, jo raje posladkajte samo z malo rjavega sladkorja.
Enako velja za živila, ki se ponašajo z nalepko, da so narejena z manj maščobe ali pa da so iz »celih zrn«. Prvo pomeni, da so maščobo nadomestili s sladkorji, to pa je še slabše, kot če bi živilo vsebovalo vso maščobo. Drugo pa običajno pomeni, da so (na primer žitom za zajtrk ali pa kruhu) dodali samo malo otrobov. Prav te oznake so v zadnjih letih naredile veliko škode, ker so ljudje prepričani, da bolj zdravo jedo, če uživajo taka živila. Žal jih dajejo tudi otrokom in s tem naredijo več škode kot koristi. Žito za zajtrk si je najbolje narediti doma. Kruh pa kupite tam, kjer veste, iz kakšne moke je pečen.
