Kako predstaviti vsestranskega Blaža Švaba? Kot glasbenika, televizijskega voditelja ali kako drugače? »Najbolje kar kot pevca Modrijanov,« sam ponudi odgovor. »To pokrije vse, kar počnem.« Kamorkoli gre, ga imajo namreč vsi hitro za znanca in pozdravljajo kot pevca Modrijanov! Še ena možnost: Blaža res ni treba posebej predstavljati, saj je v zadnjih letih postal zaradi svojih nastopov tako priljubljen, da se nima več kam skriti, ne da bi ga prepoznali.

 Zadnja leta so bila za Blaža Švaba, kot se za mladeniča pri tridesetih spodobi, zelo dinamična. Ko je bil še srednji šoli, je začel s prijatelji nastopati v glasbeni skupini, iz katere so pozneje nastali Modrijani. Od takrat je že štirinajst let, ki so minila, kot bi mignil, predvsem pa ob veliko nastopih in dobre volje za člane skupine in njihove poslušalce.

Ne pijemo! »Po izobrazbi sem socialni delavec,« pravi Blaž. »Več let sem delal na Inštitutu Antona Trstenjaka, ki se ukvarja z gerontologijo, torej vedo o staranju. Sodeloval sem pri programu za zdrav življenjski slog starostnikov. Ta mi je tudi drugače že od vedno blizu. Tudi Modrijani na nastopih ne pijemo alkohola in to želimo sporočiti tudi drugim.«

Danes so Modrijani ena najuspešnejših narodno-zabavnih skupin. Na leto imajo kar okrog dvesto nastopov, veliko je tudi dobrodelnih. Njihovi hiti se igrajo tudi, kadar jih ni zraven. Ti moja rožica je tako priljubljena skladba, da brez nje tako rekoč ni uvoda v nobeno od množičnih prireditev z glasbeno spremljavo, pa naj gre za košarkaško prvenstvo ali smučarske skoke.

Slava ni neprijetna. Blaž Švab, pevec in kitarist pri Modrijanih, ima več »služb«. Na radiu Rogla je radijski voditelj, na TV Slovenija pa vodi priljubljeno oddajo Slovenski pozdrav. S pojavljanjem v medijih in na nastopih je prišla priljubljenost. Je slava lahko neprijetna? »Prav nasprotno. Če sem iskren, je to zelo prijetno. Ljudje so povsod zelo prijazni. Ko me srečajo in prepoznajo, je pogosteje njim bolj nerodno kot meni. Ne vedo, ali naj pozdravijo, ali naj kaj rečejo in stopijo zraven. Nam, Modrijanom, to ni moteče. Zavedamo se, kje živimo in nastopamo. Ne moremo se pogovarjati o zvezdništvu, pač pa le o priljubljenosti in povezanosti z občinstvom. Hitro se tikamo z vsemi, dostopni smo, veliko smo med ljudmi, s poslušalci v občinstvu se pogovarjamo kar med nastopi, neobremenjeno se družimo z vsemi. Nikoli ni težav,« Blaž sproščeno opiše slog Modrijanov.

Spomini na otroštvo.  Ko je Blaž prišel v vrtni center Kalia, da bi kupil nekaj čilijev za domači vrt in okensko polico, so se mu nehote sprožili spomini na otroštvo. »Kar tri generacije moje družine so povezane s Semenarno,« pravi. »Najprej je v tem podjetju delal moj dedek, nato kot trgovski potnik še moj oče. Jaz in moj brat sodiva v tretjo generacijo.« Spominov je za pravo družinsko zgodbo. »Z bratom sva kot osnovnošolca večkrat pomagala očetu, na primer zlagala čebulček v vrečke ali podobne stvari za žepnino. Še vedno se spomnim vonja čebulčka, po katerem so mi potem še dolgo dišale roke. In spomnim se, da sva zlagala vrečke semen po deset v škatle, ki jih je moj oče kot trgovski potnik razvažal po trgovinah. Kar 25 let je delal v Semenarni, velikokrat sva šla z njim na teren in že takrat spoznavala Slovenijo in njegovo delo.«

Podobne spomine ima na dedka. »Tudi on je dolgo delal pri Semenarni, vodil je trgovino v Velenju. Bil je znan kot uspešen in spreten trgovec, ki je prodal vse, kar je prijel v roke. Spomnim se, da smo imeli  veverico, ki je ropotala po podstrešju. Nekega dne se je dedek tega naveličal in jo je prodal. Imel je še veliko drugih idej za prodajo (smeh). Ko so v blokih postali priljubljeni mucki, je namesto peska za njihov kotiček za ta namen prodajal kar pepel ali zemljo. Kdo ve, kakšna so bila potem videti tista s stanovanja in sedežne garniture,« se iznajdljivega dedka spominja Blaž.

Vrtnarjenje naj še malo počaka. Tudi pridelovanje domače zelenjave je bilo pri njih nekaj običajnega. Doma so imeli vrtove in njive, že od nekdaj so pridelali vse, kar so potrebovali. »Moji domači, od babice do mame, tet in svakinje, se z veliko znanja in veselja lotevajo vrtnarjenja in pridelajo vse. Nekoč smo imeli njive, ki smo jih zdaj spremenili v vrtove, kjer je dovolj vsega vse leto.

Blažu urniki ne dopuščajo, da bi se tudi sam posvetil vrtnarjenju. Zato pa si na okensko polici postavi nekaj sadik čilijev. »Rad imam pekočo hrano. Morda se sliši čudno, a pekoča hrana mi pomaga pri stresu. Osveži me in mi prija.« Nato pa še iskreno prizna, da glede kulinarike najbolj zaupa mamini kuhinji. »Ne stanujem več s starši, a se pogosto vračam k njim in kakšno uro prej pokličem domov, da se napovem in povem, kaj bi jedel,«pove nasmejano.

Čiliji na okenski polici. V Semenarni je Blaž izbral nekaj sadik čilijev, ki jih bo gojil v lončkih, za okras in uporabo, nekaj pa jih bo podaril domačim. »Vem, da bodo dobro skrbeli zanje in uporabili pridelek. Jaz bom jeseni prišel in pobral davek,«pravi veselo. Za Blaža sta zdaj na prvem mestu njegovo delo in glasbena kariera z Modrijani. »A predstavljam si, da bom nekoč tudi jaz imel vrt in delal na njem, čeprav zdaj še nisem v tej fazi. Želim si živeti na podeželju in pridelovati domačo zelenjavo, ker sem navsezadnje tega navajen.« Bi mu njegovi zvesti poslušalci, ki radi poslušajo Modrijane, to privoščili? Vsekakor, a naj bo le za sprostitev po nastopih ali pa naj vrtnarjenje počaka do takrat, ko bo imel bogato in zanimivo kariero že za sabo.